»Če rudarju tistega, kar je delal, ne plačaš, če mu vzameš kos kruha, mu storiš krivico ob vsem napornem delu, ki ga opravlja, potem se bo uprl,« nam je slikovito pojasnil sogovornik Stanislav Rožanc, kaj je bil pred sedmimi leti eden od razlogov, da so se knapi odločili za štrajk.
Kako malo je manjkalo, da bi prišlo do prelivanja krvi, potrjuje izjava Edvarda Kardelja, ki je 24. januarja 1958 na plenumu CK ZKS dejal: »Mislim, da je bilo zgolj naključje, da tudi v Trbovljah ni bilo treba intervenirati z orožjem!«
O papežu Frančišku bi lahko razmišljanje nadaljeval, če ne bi imeli v Sloveniji tako vnebovpijočih primerov navidezne resničnosti. V zadnjem času smo se lahko soočili s tremi takšnimi primeri: imenovanje novega predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), nastop nekdanjega partijskega šefa Milana Kučana pred komisijo za človekove pravice ter rudarska stavka v Zasavju.