Roger Scruton

Scruton je kritičen do Žižkove popustljivosti do marksističnega revolucionarnega nasilja, zlasti do njegovih razlikovanj med nacističnimi koncentracijskimi taborišči in sovjetskimi gulagi. Edini namen Badioua in Žižka naj bi bil promocija niča, ničesar, za kar pa zahtevata odsotnost vsake kritike; nič, ki hkrati nudi odrešenje vsem, ki ga zagovarjajo.