Žalost pastoralnega legalizma

Včasih nastopi neustavljiva „želja po Galileji“, želja po začetku, po izviru, po nedvojni besedi. Takrat bi kot podeželski župnik „spakiral kufre“, se umaknil iz te katoliške „masovke“ ter šel za duhovnika v kakšno sekularizirano, ateizirano in versko brezbrižno metropolo, v kateri se dobiva le peščica pristno vernih.

Sed quis custodiet ipsos custodes?*

Naslovno satirično misel bi naj rimski satirik Juvenal uporabil kot opis nemoči moža pri nadzoru nad zvestobo njegove žene. Pri klicih po zaupanju v državne uradnike in v pravni sistem se premalo zavedamo pomena korektnega izvajanja pravil in moči, ki jo z izvajanjem pravil imajo državni uradniki. Stopnja moči posameznega državnega uradnika bi morala določati stopnjo odgovornosti.

Kako naprej?

Težava sedanjega trenutka pri nas je med drugim tudi ta, da pogosto izgubljamo izpred oči celotno sliko naše stvarnosti. Ta niti ni tako slaba, saj to, da zdaj lahko poimenujemo stvari s pravim imenom, pomeni tudi možnost za soočenje z njimi. To sploh ni tako majhen dosežek, kot se zdi zdaj, ko gledamo nazaj in smo vsi pametni. Resnica pa je ta, da smo vsi tičali v nekakšni utvari.

V. Ščuka, Vzgoja: Notranja disciplina

Gre za sposobnost samoobvladovanja, ki naj bi bila temeljna človekova značilnost. Če bi jo imenoval kot notranjo disciplino, računam, da obstaja tudi zunanja disciplina. Seveda obstajata obe, le da pogojuje zunanjo disciplino okolje, notranjo človek … Beri dalje