Kako torej razumeti, da zdajšnjega predsednika države, ki je bil še pred nekaj meseci predsednik stranke, naslednice nekdanje partije, branilke NOB-ja, skoraj izžvižgajo na partizanski slovesnosti? Kako razumeti, da se spet snemajo glasba z revolucionarnimi pesmimi, kot so jih peli v pred petdesetimi leti? Kaj naj si mislimo o protestu vojakov proti politizaciji v vojski ali o primerjavi zdajšnjih razmer v državi z okupacijo, ki jo je ponudil predsednik pisateljskega društva? Življenje je polno anahronizmov, torej pojavov ali dejstev, ki niso v skladu s časom ali razmerami, v katerih nastopajo.
V oči bode, da komunistični simboli, med njim so bile tudi zastave propadle skupne države ter oboroženi pripadniki kučanove varde, ne motijo predsednika RS Boruta Pahorja, ki je bil tudi letos prisoten na Osankarici. Je torej to res spominska slovesnost nacionalnega pomena ali zgolj manifestacija moči tranzicijske levice, ki še vedno obvladuje in nadzoruje življenje naše mlade države.