Ko se spominjamo mnogih mrtvih pobitih med in po 2. svetovni vojni, predvsem nedolžnih pobitih v medvojnih revolucionarnih akcijah in povojnih pobojih, smo kot kristjani povabljeni, da spomin na naše mrtve povežemo s smrtmi nedolžnih žrtev človeštva. Kot mnogi sem namreč prepričan, da so med našimi pobitimi mnogi umrli v pristnem mučeniškem pričevanju.
Ko je septembra 2014 papež Frančišek obiskal Albanijo, je bil vidno pretresen nad pričevanjem duhovnika, ki je bil v komunističnem režimu dvakrat obsojen na smrt in preživel skoraj dve desetletji na prisilnem delu. V nedeljo, 9. oktobra je … Beri dalje
Julijski dan je. 2014. Med dežjem in soncem. Kapelica na desni, na levi kozolec. Takoj zatem gručasta vas. Pevno. Cerkev na sredi. Nato kolovoz. Nadaljujemo peš. Bogdan, Janez, Mile in jaz. Tiho. Povsem tiho po … Beri dalje
Zapis iz Gulaga: »Kaj pomeni – izčrpanost? Kaj pomeni – utrujenost? Vsak gib je zastrašujoč, vsak gib naših bolečih rok in nog strahovita lakota – blazní za kruhom, ‚kruh, kruh‘, utripa srce. Daleč stran na … Beri dalje
Pred 70. leti se je končala 2. svetovna vojna. Bog je sklenil s slovenskim narodom zavezo krvi, ki so jo za Cerkev prelili mnogi naši ljudje. Smrt se je nad deželo počasi plazila in grozila, da bo iznakazila njen obraz v smrtno masko. Ljudi pa prestrašila v spoznanju, kako neizprosno je zlo hudobije.