Kako sta plebiscit razumela Kučan in Tomažič

Kljub zelo jasni odločitvi slovenskega naroda na plebiscitu decembra 1990 pa so mnogi politiki imeli še kar čudne ideje o izvedbi te zgodovinske odločitve. Kot vedno prej in pozneje je bil idejni vodja takšnih »internacionalističnih« idej – Milan Kučan. Že ob svojem govoru, ob slavnostnem zasedanju Skupščine RS, je poudaril: »Cilj ni meja na Kolpi in Sotli, ampak preseganje meja!«

Tito, zločinec stoletja

Tito ni obračunaval samo z okupatorskim nacifašizmom. Redno je pošiljal v smrt svoje partijske kolege. To je počel že pred 2. svetovno vojno, med vojno in po vojni. V okrutno smrt na Goli otok je pošiljal celo ljudi, ki so vojno preživeli v prvih vrstah partizanov.

Balkanci ali Srednjeevropejci?

Vsesplošno zanimanje za države Višegrajske skupine počasi, a vztrajno raste, predvsem zato, ker nas je katera izmed članic omenjene zveze gospodarsko že prehitela navkljub slabši ekonomski osnovi. Celo premier Cerar je v državah omenjene skupine »zavohal« priložnost in se nedavno odpravil na službeno potovanje na Češko in Poljsko.

Slovenski raj

Javni sektor je napihnjen in neučinkovit, medtem ko se v zdravstvu izgubljajo milijoni. Zadnja afera z zdravnikom Zimmermannom je dokaz sistemskih napak, zaradi nesprejetja prepotrebnih reform. Glede plagiatov se samo spomnimo SMC-jeve ministrice za šolstvo, ki je na funkciji zdržala vsega tri dni. Pri sodstvu se spomnimo na vse odmevne kršitve človekovih pravic, zaznane bodisi na Ustavnem sodišča bodisi na Evropskem sodišču za človekove pravice, kar zadeva neprevzemanje odgovornosti, pa na sporna izplačevanja dodatka za stalno pripravljenost.

Jeffrey Sachs: Na zgodovinski konec komunizma se nismo prav odzvali

V mojih očeh je bil to največji trenutek 20. stoletja. Šlo je za izpolnitev vseh naših upov, vsega, kar je rusko ljudstvo potrebovalo, vse je bilo na dlani, mi pa ne bomo ukrenili vsega potrebnega? Si je sploh mogoče zamisliti, da se ne bomo odzvali na ta zasuk brez primere? Seveda se na koncu nismo.

Laž, ki tepta slovenski narod

Tudi v tistih preteklih nedemokratičnih časih, ko smo živeli pod okriljem »rdeče zvezde« in jih nekateri še vedno pogrešajo, nismo bili vsi enaki; ne v socialnem položaju in ne v upoštevanju človekovih pravic. Tega nikoli ni bilo in ne bo. Je pa razlika, biti mlad danes ali takrat, ko številnim niso bile dane možnosti pogledati v drugačen svet. Nekateri so sprejeli rdeče knjižice in zato imeli veliko več možnost.

J. Paljk: Umrl bi, če bi moral s svojim otrokom govoriti v tujem jeziku

Mene so se lotili zelo enostavno, bil sem študent v Trstu, gibal sem se v krogih naše narodne skupnosti, imel sem jugoslovanski potni list, vsako leto sem moral obnavljati dokumente za bivanje v Italiji, bil sem ranljiv tudi zaradi stalnega pomanjkanja denarja. Na meji so mi ponavadi vzeli potni list, ko sem se vračal, pome je zasliševalec prišel z avtom, me odvedel na zaslišanja, izmikal sem se in skušal biti premeten, a mi to velikokrat ni uspelo.

Na današnji dan: Videmski sporazum

Na današnji dan pred šestdesetimi leti (1955) je bil podpisan Videmski sporazum, ki je močno olajšal življenje obmejnih prebivalcev med tedanjo Jugoslavijo in Italijo. Videmski sporazum o osebnem prometu v obmejnem pasu je zajemal obmejno … Beri dalje

Nepravi antifašisti

Februarja 1950 se je na mizi Edvarda Kardelja, zunanjega ministra Jugoslavije, znašlo Roussetovo pismo. Pravzaprav dve, obe iz Francije. Eno je bilo od Rousseta oziroma od komisije, drugo od Marka Ristića, jugoslovanskega veleposlanika v Parizu. Komisija bi se rada seznanila s položajem – saj nimate nič proti, ali ne?! Mogoče gre samo za klevete …?

Titova odisejada

Nekega zadnjega dne v tednu točno ob šestih zjutraj je v kasu jezdila krepka, rjavo porjavela moška postava, ki jo je spremljal ovčar, čez otok Brioni in čofotala v valovih Jadrana. Približno šestdesetletnik, ki je pravkar prestal operacijo spodnjega dela trebuha, je Josip Broz Tito pustil izredno svojevrstno sled, s katero je pokazal veliko željo po življenju.