Eden najpomembnejših sodobnih nemških in evropskih filozofov je gotovo Martin Heidegger, ki se je rodil 26. septembra 1889 v Messkirch-nu, v pokrajini Baden – Wurttemberg. Študiral je na Univerzi v Freiburgu pod mentorstvom Edmunda Husserla, utemeljitelja filozofske smeri fenomenologije. Prav tam je leta 1928 postal tudi profesor. Heidegger je imel izredno širok vpliv na številne filozofe in filozofske usmeritve, ki so prišle za njim. Nekateri njegovi študentje so se razvili v pomembne predstavnike evropske filozofije, med njimi prav gotovo Hans-Georg Gadamer, Hans Jonas, Emmanuel Levinas, Hannah Arendt, Leo Strauss in drugi. Kljub svoji temeljni navezanosti na fenomenologijo, predstavljata Heidegger in njegova filozofija osnovo sledečih filozofskih smeri: eksistencializem, dekonstruktivizem, hermenevtika in postmodernizem. Bistvo njegove filozofije je trditev, da narava človekovega obstoja vključuje njegovo aktivno delovanje v svetu. Poskušal pa je tudi preusmeriti zahodno filozofijo stran od metafizičnih in epistemioloških vprašanj in bolj poudariti ontološka vprašanja, kot je vprašanje o »biti« itd.
Med prvimi, ki je v Sloveniji uvedel Heideggerjevo misel je bil Dušan Pirjevec, za njim pa sta še Tine Hribar in Ivo Urbančič. Hribar se poleg problema ontološke diference med Bitjo in bivajočim ukvarja tudi z razmisleki o svetosti življenja, dočim Urbančič pa se bolj fokusira v dvoumno razmerje med Heideggerjem in Nietzschejem. Najmlajši Dean Komel pa v svojih delih problematizira današnji status humanistike ter filozofije v luči evropske kulture. Zanimivo pa je tudi razmišljanje filozofa na Teološki fakulteti Branka Kluna, ki se ukvarja s teološkimi navzavami na Heideggerja. Martin Heidegger je umrl 26. maja 1976 v Freiburgu.
Foto: Wikipedia
