Sem Goričan, Primorec, Slovenec, Evropejec. Neizmerno rad imam svojo Goriško, odprto deželo, kjer so stoletja sobivali Slovenci, Italijani, Furlani in Nemci. In še kdo …
No, sredi 20. stoletja, po pariški mirovni pogodbi (1947), so svetovni oblastniki posegli v stoletja enoten kulturni, gospodarski in politični prostor ter ga boleče razdelili z novo državno mejo med tedanjo Jugoslavijo in Italijo. Naše prednike na Goriškem je nova meja zelo prizadela, kar naenkrat so bili ločeni od stoletnega središča v Gorici. Poleg tega je umetno postavljena meja potekala neživljenjsko in nikakor ni sledila niti nacionalnim delitvam.
Jugoslovanski graničarji na meji streljali na prebežnike v „gnili kapitalizem“
Državna meja je bila do Videmskega sporazuma (1955) praktično nepredušno zaprta, ponekod tudi z bodečo žico. Jugoslovanski graničarji so na meji streljali na nesrečnike, ki so bežali v „gnili kapitalizem“. Italijani pa tam niso streljali, meje še prav varovali niso.
Pozneje so se razmere spremenile, na bolje. Toda na tej meji so ljudje do konca tudi umirali pri (ilegalnem) begu čez mejo! Za koga so torej umrli številni nesrečniki, ki so bežali iz „socialističnega raja“!? Spomnimo, da je nekdanja JLA, ki je do leta 1991 „branila“ meje SFRJ, prebežnike lovila do slovenske osamosvojitve. Ob tem so vojaki pogosto uporabili strelno orožje. Za nagrado pa so prejeli dopust!
Zadnji prebežnik, šlo je za mladega ekonomskega emigranta, državljana Šri Lanke, ki so ga jugoslovanski graničarji obstrelili na Krasu, je bil obstreljen sredi junija 1991, par dni pred osamosvojitvijo Slovenije. Po doslej znanih podatkih je zadnja žrtev na zahodni meji umrla v začetku leta 1990. Samo na Goriškem so jugoslovanski graničarji med poskusom bega čez državno mejo, po dosedanjih ocenah, ustrelili okrog 150 ljudi. Za dokončne podatke bo treba počakati na odprtje arhivov v Beogradu.
Upoštevati je potrebno, da je prav čez Goriško in Kras potekala geografsko najlažje prehodna meja za tiste, ki so bežali izpod komunizma v vzhodni in srednji Evropi ter iskali boljše življenje na Zahodu. Starejši domačini po naših vaseh na goriškem podeželju mi še danes pripovedujejo, kako je bilo prva leta po vzpostavitvi meje praktično vsako noč slišati strele. Marsikdo, ki se je naslednjega dne odpravil na svojo njivo, je po tleh lahko opazil krvave sledi. Kolikor vem, so v prvih letih na Goriškem ustreljene prebežnike pokopavali v gozdu Panovec, na Krasu pa so jih metali kar v kraška brezna. Znan je primer iz jame Jelenca pri vasi Kobjeglava, o čemer smo tudi na Časnik.si že pisali.
Pod sloganom „za odprto mejo“ bodo rajali nasledniki tistih, ki so streljali na meji
V soboto, 14. septembra 2019, se nam v Ajdovščini obeta proslava „pod rdečo zvezdo“ ob državnem prazniku „Dnevu vrnitve Primorske k matični domovini“. Kot piše na uradnem vabilu, jo v sodelovanju z lokalnimi veteranskimi in domoljubnimi organizacijami pripravlja Občina Ajdovščina in bo potekala pod sloganom „Iz novih sanj se rodi novi svet, kjer za dobro ljudi se meja ne gradi“. Slavnostni govornik bo predsednik vlade RS Marjan Šarec.
Poleg tega so na plakatu/vabilu zgolj slovenska imena krajev globoko v Furlaniji, kjer Slovenci niso nikdar živeli (Červinjan/Cervignano) oz. je njihova prisotnost zelo majhna (Videm/Udine, Tržič/Monfalcone, Gradišče/Gradisca d’Isonzo). Torej gre za zemljevid, ki se ga ne bi sramovali niti največji slovenski nacionalisti, z realno slovensko-italijansko narodnostno mejo pa nima prav nič skupnega! Dokazuje pa, da so nekateri „pravilno“ politično navdahnjeni organizatorji za partikularne politične cilje sposobni vsega, tudi potvarjanja podatkov. Gre za tiste, ki jim je skrb za lasten slovenski narod deveta briga! Navadno sicer prisegajo na materialistično potrošnjo in še vedno hodijo po nakupih v Udine, Cividale, Monfalcone.
Za konec: najmanj nenavadno in neokusno je, da danes pod sloganom „za odprto mejo“ praznujejo in rajajo predstavniki politične stranke, z lokalnim županom na čelu, ki se imajo za nekakšne internacionalne naprednjake. Po lastnih izjavah so menda ponosni nasledniki tistih, ki so skoraj pol stoletja nedemokratično odločali o življenju nas in naših prednikov ter „skrbeli“ tudi za streljanje na meji. Brez opravičila!