Danes, v petek, 17. junija 2016, se v Clevelandu poslavljajo od Georga Voinovicha, nekdanjega župana Clevelanda (1980-1989), guvernerja Ohia (1991-1998) in zveznega ameriškega senatorja (1999-2011) slovenskega in srbskega rodu, lahko rečemo zavednega in ponosnega Slovenca, ki je umrl v 79. letu starosti. Rojaki in številni drugi meščani iz tega največjega slovenskega mesta izven Slovenije so se od preminulega senatorja v velikem številu poslavljali že v sredo, ko je družina sprejemala sožalje v pogrebnem zavodu, kot je to v navadi v ZDA.
Pri omenjanju slovenskih korenin Georga Voinovicha pa nikakor ne gre le za bahanje Slovencev, ki bi si radi prisvojili uspešnega posameznika. Voinovich se je zelo jasno identificiral kot Slovenec. To nenazadnje dokazuje dejstvo, da je prav dan pred smrtjo, prejšnji petek, govoril na proslavi ob 25. obletnici samostojnosti Republike Slovenije v Clevelanski mestni hiši.
Voinovich, po stankarski pripadnosti republikanec, je veljal za politično sredinskega in umirjenega človeka, zato je tudi bil eden najpriljubljenejših ameriških politikov svoje dobe. Lahko bi rekli, da je sredinskost in umirjenost Slovencem v ZDA skoraj v krvi – kot takšna slovita tudi politično najuspešnješi Slovenec v ZDA Frank Laushe (1895-1990), tudi iz Ohia, po čigar stopničkah je šel tudi Voinovich; in trenutna senatorka Amy Klobuchar iz Minnesote. Vse tri omenjene ameriške senatorje slovenskega rodu (ki pa nikakor niso edini rojaki, ki se jim je uspelo prebiti v vrh ameriške politike – trenutno je to npr. še republikanski kongresnik iz Arizone Paul Gosar – so pa najprepoznavnejši) pa druži še ena zanimivost: vsi trije so bili oz. so v igri za mesto ameriškega podpredsednika – demokrat Lausche kot podpredsedniški kandidat republikanskega predsedniškega kandidata Eisenhowerja (1952) (ni jasno, ali do ponudbe kasneje ni prišlo, ali jo je Lausche celo zavrnil); Voinovich Roberta Dolea (1996), Klobucharjeva pa trenutne predsedniške kandidatke Clintonove.
Politično upokojeni Voinovich je še vedno ohranjal precejšen vpliv, bil je tudi delegat za osrednjo republikansko nacionalno konvencijo pred predsedniškimi volitvami, ki bo v Clevelandu konec julija. V Clevelandu je po Voinovichu poimenovanih kar nekaj mostov ter visokih zgradb, v mestu je torej pustil velik vtis in je njegovo ime splošno znano. Velja tudi za zaslužnega, da je Cleveland dobil zelo znani muzej oz. dvorano slavnih rock ‘n rolla (Cleveland je ob enem tudi edino mesto na svetu z muzejem oz. dvorano slavnih polke).
Čeprav Cleveland velja za največje slovensko mesto Voinovich do teh izvoljenih mest seveda ni mogel priti le s slovenskimi glasovi, ampak si je pridobil bistveno širšo podporo. Je pa zanimivo, da marsikateri Slovenec v Ohiu, ki se deklarira za demokrata pravi, da je edinikrat naredil izjemo in volil republikanca ko je bil kandidat Voinovich – pa temu ni bilo tako le zaradi porekla, ampak tudi politične drže.
George Voinovich je veljal za velikega prijatelja in podpornika Slovenije. V teh dneh v medijih omenjajo predvsem njegovo podporo priključitvi Slovenije zvezi NATO. Marsikateri Slovenec mu tega ne šteje v čast (kar je razvidno iz anonimnih komentarjev pod novicami), kar pa le kaže naše (pre)ozko gledanje in provincialnost. Prvo dejstvo je, da je Voinovich Slovenijo podpiral na vseh političnih tematikah, kjer je bila prisotna. Bil je redni sogovornih slovenskih državnikov ter veza do ameriških visokih političnih forumov. Drugo dejstvo, ki ga prepogosto ne razumemo pa je, da se pri Američanih na splošno narodna in državna zavest ne izključujeta. Poleg ponosnega Slovenca je seveda bil tudi ponosen in lojalen ameriški državljan (ter gotovo tudi zaveden glede svojih srbskih korenin). Tako je seveda deloval tudi v ameriških interesih, za katere pa se je trudil, da bi bili enaki slovenskim. Ob enem pa je bil tudi renomiran politik, kar je pomenilo, da je do njega imel dostop omejen krog ljudi, še zdaleč ne tudi vsi Slovenci iz ZDA, obiskovalci iz Slovenije ali slovenski novinarji. Voinovich se je sicer občasno udeleževal tudi prireditev izseljenske skupnosti, spominjajo se ga tako na SNPJ Farm, kjer se družijo predvojni naseljenci in predvsem njihovi potomci; kot na Pristavi, ki je letovišče povojnih naseljencev (Voinovich je sicer bil – zanimivo, da enako kot vsi Slovenci, ki so uspeli v ameriški politiki – potomec predvojne migracije, ki je svoje življenje začela na dnu socialne lestvice, kot rudarji ali delavci v težki industriji, otroci pa so nato izpolnili »ameriške sanje«).
Ker smo zgoraj omenjali politično uspešne Slovence pa za konec dodajmo, da takih primerov nikakor nimamo le v ZDA. 2. julija bodo v Avstraliji parlamentarne volitve, kjer je namestica vodje opozicijske laburistične stranke, ki naskakuje oblast Slovenka Tanja Pliberšek (za razliko od omenjenih ameriških politikov pa je ona potomka kasnješe povojne migracije iz 50. let prejšnjega stoletja in tudi tekoče govori Slovensko. Enako tudi občasno obiskuje slovenske prireditve). Pliberškova je bila že večkrat ministrica v avstralskih vladah – za ženske zadeve, za stanovanjsko problematiko, za socialne zadeve in za zdravje – tokrat pa bo v primeru zmage opozicije skoraj zagotovo zasedla prestižno mesto zunanje ministrice. V primeru poraza pa bo verjetno zasedla mesto vodje laburistične stranke in na naslednjih volitvah čez tri leta naskakovala mesto predsednice vlade.
