Ob letu osorej – prva obletnica čebinskega govora dr. Aste Vrečko

Spoštovana gospa ministrica!

Zgodovinsko leto od vašega magijskega poleta med čebinske duhove se obrača.

Ukinili ste Muzej slovenske osamosvojitve, dan spomina na žrtve komunizma, prepovedali razstavo o raziskavah v Jami pod Macesnovo gorico in se zapisali v zgodovino kot najbolj nesposobna in nekulturna ministrica za kulturo v zgodovini Republike Slovenije.

Od Čebin do črepinj, tako se to ponavlja in ponavlja … Čebine so vir vašega zanosa in naj vas ob obletnici vaše švejkovske anabaze tam naokoli prosim za komentar vaših črepinastih del, ki jih je mogoče povzeti iz javnih evidenc.  V pobožnem pričakovanju vaših perspektiv beležim z odličnim spoštovanjem.

Ministrica za kulturo, dr. Asta Vrečko, je pred letom imela govor ob obletnici ustanovitve Komunistične partije Slovenije. Demonstrirala je skromno zgodovinsko znanje, tudi o komunistični partiji, še posebej ker gre za umetnostno zgodovinarko, ki bi po temi doktorske disertacije morala biti poznavalka medvojne zgodovine Jugoslavije. Ampak zataknilo se je že pri osnovnih zgodovinskih dejstvih, kot je recimo uvedba diktature kralja Aleksandra in atentat na jugoslovanskega kralja. Gre za pomembna dogodka, ki sta zaznamovala politično, družbeno in tudi pravosodno dogajanje v državi.

Pred letom so zagovorniki ministrice poskušali zakriti neznanje z medijskim molkom ali s sklicevanjem na govorniško improvizacijo. Pozorni opazovalci so bili presenečeni, ker se je toliko poudarjala strokovnost ministrice, njen akademski status, kot pri nobenem drugem ministru Golobove vlade. Neobičajno veliko – kar je splošno znano, ni potrebno posebej poudarjati in obratno. Morda so s tem želeli komunicirati javnostim – in ne samo v mehurčku – da bo gospa ministrica naredila kulturno revolucijo na osnovi diamat-a ali pa nadaljevala z raziskovanjem in s tem ostala zaposlena na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Po uradnih podatkih v sistemu SICRIS je gospa Vrečko še zmeraj zaposlena za 50 % delovnega časa na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, in sicer v programski skupini in projektu. To ni v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih, saj imajo lahko raziskovalci dopolnilno zaposlitev zgolj za 20 % nad polno zaposlitev (40 ur/teden). No, razen, če je gospa zaposlena kot ministrica zgolj za 70 % delovnega časa. Bolj verjetna je razlaga, da gospa preprosto ni opravila svoje dolžnosti in sporočila podatkov javni agenciji, ki financira njeno plačo na univerzi. Zagotovo pa je gospa dodatno zaposlena, saj je navedena med člani raziskovalnega programa in projekta tudi za leto 2024. Torej, gospa Vrečko se je ob dveh angažmajih (na MK in v partiji Levica), ki zahtevata visoko stopnjo delovnega elana, napor in koncentracijo talentiranega in visoko usposobljenega človeka, okitila še s tretjim angažmajem – v akademski sferi. Kaj poreče na takšno delovno obremenitev njen vladni kolega, bivši koordinator partije in bivši začasni predsednik slovenske vlade?

In kakšni so akademski dosežki takšne tudi po uradnih podatkih izjemno obremenjene političarke in v popoldanskem času še raziskovalke Aste Vrečko? A bo uspela obnoviti habilitacijo, če pa ima tako malo časa za raziskovanje? Ali pa morda raziskuje, ko je angažirana po delu na ministrstvu in v partiji? Odgovor ponuja izpis njene biografije. Skromna biografija, še posebej za mladega človeka, ki se mora dokazati z objavami. Gospa Vrečko ima v sistemu SICRIS 30,25 točk – s tem se uvršča na 96 mesto med umetnostnimi zgodovinarji – od prvo uvrščene raziskovalke jo loči 1520 točk. Pred njo so uvrščeni številni doktorski študenti, upokojenci in v akademskem svetu neaktivni raziskovalci. Pred njo so torej ljudje, katerih delo je javno – svoja stališča in argumente zmorejo artikulirati in objaviti – in zanj ne prejemajo plačila.

Uvrstitev gospe Vrečko je posledica skromne bibliografije. V zadnjih petih letih je gospa Vrečko v kategoriji klasificiranih znanstvenih objav objavila zgolj dve poglavji v monografski publikaciji. Obe publikaciji sta uradno klasificirani kot katalog (https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/73960451#fullhttps://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/299324928#full), zato se postavlja vprašanje ali sestavka sploh izpolnjujeta pogoje za status znanstvenega besedila. V primeru, da navedena sestavka ne izpolnjujeta pogojev znanstvene objave, kar je verjetno, potem gospa Vrečko v zadnjem petletnem obdobju nima niti ene same znanstvene objave po pravilih nacionalne agencije za raziskovalno dejavnost, financerja njene plače.

Ali je ob tako skromnih akademskih dosežkih mogoče obdržati habilitacijo, s katero se preverja usposobljenost kandidatov za znanstveno delo in zagotavlja visoke znanstvene standarde? Po informacijah je ljubljanska univerza izvolila gospo Vrečko aprila 2018 v naziv docentka za dobo petih let. Glede na materinski dopust v mandatni dobi ji je bila habilitacija najverjetneje podaljšana za čas materinskega dopusta. To pomeni, da ji bo habilitacija za naziv docentka v kratkem potekla. Glede na odsotnost dokumentiranih znanstvenih in pedagoških dosežkov se postavlja vprašanje, ali se bo zgodil mariborski scenarij (v Mariboru so odpustil raziskovalko po izteku habilitacije iz razloga nesposobnost), ali pa bo obveljal latinski rek quod licet Iovi, non licet bovi.



1 komentar

  1. Dežman je Vrečkovi dobro zasolil, a kaj, ko takim ljudem kot je ona nič ne pomaga, da bi se spremenili na bolje. Zagotovo je najslabša ministrica za kulturo po letu 1990, če ne sploh po letu 1945. In če se spomnim, kako so komunisti napadali ministra Capudra, pa je bil pravo sonce v primerjavi z Vrečkovo.
    O njeni habilitaciji na FF raje ne bi razpravljal, saj je očitno le politično kvalificirana. Filozofija je nekoč veljala za modroslovje, filozofi so veljali za najbolj pametne ljudi. Današnji so videti kot da bi bili najbolj zabiti.

Comments are closed.