Pred slovesnostjo ob Ruski kapelici
Rusko kapelico tik pod Vršičem bo v soboto obiskal Vladimir Putin. Gre za zelo nevsakdanji dogodek, predvsem zaradi pomembnosti gosta. V današnjih razmerah sirske krize in boja proti Islamski državi je ruski predsednik še bolj v središču svetovnega dogajanja, kot je že sicer. A kljub vsemu temu si je prvi človek v Kremlju vzel čas, da ob stoti obletnici postavitve ruske kapelice pride pod slovenske Alpe na spominsko svečanost za padlimi ruskimi vojaki.
Prijatelji, prijatelji…
Začudenje ob tem obisku je torej veliko. Povedati je seveda treba, da je ruska kapelica močno zasidrana v ruski zavesti. Padli ruski ujetniki v gradnji ceste čez Vršič pod snežnimi plazovi so postali prepoznaven simbol za Rusijo. Monografijo o ruski kapelici so leta 2007 predstavili v Dumi, obeležitev in slovesnosti pod Vršičem pa se vseskozi udeležujejo visoki ruski funkcionarji. Lani je bil v tem času v Sloveniji predsednik ruske vlade Dimitrij Medvedjev. Letos pa je organizatorjem uspel veliki met. Na Vršič bo pripotoval Vladimir Putin. Kaj to pomeni?
Najprej je to pokazatelj diplomatskih stikov med državama. Slovenija je v zadnjih letih vodila zelo prijateljsko diplomatsko politiko do Kremlja v mirnih časih, v zadnjih letih, odkar so se razmere med ZDA in Rusijo zaostrile zaradi Ukrajine in Sirije, pa še vedno zelo spravljivo. Nekaj primerov? Erjavec je marca 2014 kandidiral Slovenijo za posrednico pri pogajanjih glede Ukrajine med Evropsko unijo in Rusijo. Takrat je Erjavec tudi nasprotoval uvedbi sankcij proti Rusiji, ker – tako slovenski zunanji minister – onemogočajo politični dialog in diplomatsko reševanje krize. Tukaj so tudi poslovni odnosi. Slovenija je leta 2009 pristopila k projektu Južni tok, dogovor je bil takrat uradno sklenjen med “neuradnim” navzkrižnim obiskom ruskega političnega vrha v Sloveniji in slovenskega v Rusiji po zaslugi dodatnih tekem za uvrstitev na svetovno nogometno prvenstvo, ko sta si nasproti stali slovenska in ruska reprezentanca (takrat je bila na oblasti Pahorjeva vlada). Da bomo pri tem čim bolj jasni, privilegiran odnos z Rusijo so gradile v prvi vrsti vlade z levo-sredinskim predznakom.
Reakcija Nata
No, za primerjavo: pomislite na poljsko izrazito protirusko nastrojenost ali na odnos, ki ga do Moskve kažejo baltske države. Ne smemo pa prezreti, da je Slovenija članica severno-atlantskega zavezništva Nato. Slovensko spogledovanje s Putinom je, posebej v zadnjem obdobju, sprožilo precejšnje pomisleke pri zahodnih zaveznikih, predvsem v zadnjem obdobju, ko se napetosti z Rusijo stopnjujejo. Nezadovoljstvo je bilo seveda izraženo z diplomatskimi potezami.
V letošnjem letu so posamezni funkcionarji Nata večkrat obiskali Slovenijo, navsezadnje je vlada Mira Cerarja na nedavnem vrhu v Varšavi podprla projekt napotitve novih vojaških bataljonov v baltske države v obrambo Natovih vzhodnih mej. Slovenija bo pri tem prispevala 30 vojakov, ki bodo delovali v bataljonu pod kanadskih poveljstvom. V sklopu današnje geostrateške politike Slovenije je bila ta napotitev najbrž nekoliko vsiljena s strani nezadovoljnih evro-atlantskih partnerjev. K taki misli nas navajajo tudi Cerarjeve izjave z že omenjenega varšavskega vrha. Slovenija zagovarja stališče, da je treba iti v odnosih z Rusijo po dveh poteh hkrati – z dialogom in z ustreznimi ukrepi za odvračanje morebitne nevarnosti. Cerar torej v obdobju nove hladne vojne govori o dialogu z Rusi. Težko je bilo na varšavskem vrhu zaslediti podobne pomirjujoče besede.
Poglejmo v nadaljevanju, zakaj je Rusija za Slovenijo tako pomembna in zakaj Ljubljana goji tako močne odnose, ki so omogočili organizacijo Putinovega obiska. Osredotočili se bomo na dva vidika. Prvi je ekonomski, drugi politični.
Več lahko preberete na noviglas.si.
