Pogovor v tedniku Mladina: Dr. Tadej Strehovec, tajnik Komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci.
Če menite, da se je cerkev sposobna samoomejiti pri svojih ciljih, kje menite, da je ta meja? Kje se končajo večna vprašanja in kje se po vašem začne politika?
Meje so zelo jasno definirane, v zakoniku cerkvenega prava in z zakonodajo. Cerkev je poklicana, da se opredeljuje do vseh vsebin, ki se dotikajo temeljnih vrednot, kot so človekovo življenje in dostojanstvo, skrb za uboge, družina, skupno dobro, pravičnost, verska svoboda, mir, nenasilje in varovanje narave. Pri tem zavzemanju se cerkev ne more omejiti samo na versko področje. Vera je dosti več kot le obredje in tradicija, je odgovor na temeljna življenjska in družbena vprašanja. Zato je pomembno, da cerkev te vrednote na različne načine predstavi in zagovarja v državi, kjer živijo katoličani. Omenjena javna podpora civilni iniciativi pri zbiranju podpisov je zato sestavni del takšnega življenja vere. Glede meje, kdaj postane takšno delovanje politično, pa je treba poudariti, da to postane takrat, ko se verski predstavniki neposredno ukvarjajo s politiko (npr. kandidirajo) oziroma zasedajo politične položaje v državi.
Mislite, da vaši verniki podpirajo celibat?
Prepričan sem, da si verniki želijo dobre in zavzete duhovnike, ki jim bodo vedno na voljo. Neporočenost omogoča veliko prednost, saj je duhovnik tako bolj razpoložljiv in bolj dostopen za vernike. Glede tega, ali verniki podpirajo duhovniški celibat ali ne, pa je treba poudariti, da je katoliška cerkev verska skupnost z več kot 1,3 milijarde vernikov. Verjamem, da imamo znotraj tako velike skupnosti zelo različna mnenja o tem, ali je celibat ustrezen način duhovniškega življenja ali ne. V zgodovini se je zaradi različnih razlogov izoblikovala sedanja praksa, ki je Sveti sedež ne namerava spremeniti. Pri tem pa ne smemo pozabiti na katoliške duhovnike, ki so poročeni znotraj grškokatoliške cerkve, in tiste, ki so prestopili iz anglikanske cerkve.
V nedavnem intervjuju za Družino je nadškof dr. Stres pozval k predčasnim volitvam in vse tiste, ki so proti predčasnim volitvam, označil za politikante. Ni s tem prestopil meje?
Najprej je treba dobesedno navesti stališče nadškofa dr. Antona Stresa. Nadškof Stres je predstavil svoje stališče do predčasnih volitev, saj sedanja vlada ne uživa polne podpore strank in državljanov. Pri tem je poudaril, da »tisti izmed vodilnih politikov, ki v sedanjih razmerah noče predčasnih volitev, zame ni državnik, temveč neodgovoren politikant«. Nadškof torej ni govoril na splošno o ljudeh, temveč o politikih, ki so v službi državljanov in morajo odgovorno skrbeti za državo. Glede tega, ali se lahko nadškof opredeljuje do predčasnih volitev, pa mislim, da ima do tega popolno pravico. Najprej kot državljan te države, nato pa tudi kot predsednik škofovske konference. Cerkvi ne more biti vseeno, kako deluje država. V interesu katoličanov je, da država izpolnjuje svoje naloge in da s svojimi krizami in aferami ne otežuje skupnega razvoja in socialne varnosti ljudi – še zlasti revnih in socialno najbolj ogroženih.
Komisija je v osemdesetih letih s svojimi izjavami pripomogla k demokratičnim spremembam. Po letu 1990 pa ji lahko pogosto pripišemo vmešavanje v politiko. Kakšen je še sploh namen te komisije?
Lahko bi tudi izjave iz osemdesetih let razumeli kot vmešavanje v politiko, vendar danes vidimo, da je bil glas komisije v tistih časih pomemben prispevek k skupnemu dobremu. Temeljno načelo komisije je, da demokracijo sprejema in se v skladu s tem tudi obnaša. V času nekdanje Jugoslavije in enopartijskega sistema so se člani pogumno oglašali ob različnih družbenopolitičnih temah. Prav tako je komisija odigrala izjemno vlogo pri procesu demokratizacije in osamosvojitve. Z nastopom demokracije pa se komisija ni ukinila, temveč je šele takrat svobodno zaživela. V demokraciji so številne pravice in svoboščine sicer zapisane, vendar pogosto ostanejo samo na papirju. Zato komisija tudi s svojimi izjavami spodbuja vse ljudi, da ohranijo pogled na bistvene vrednote in se namesto navideznim stvarem raje posvečajo resničnim težavam.
Se vam zdijo vprašanja, ki sem vam jih postavil, napadalna? Neargumentirana, ideološka?
Vaša vprašanja zame niso napadalna, so pa ideološko obarvana, saj z njimi želite bralcem že vnaprej interpretirati odgovore. Želel bi, da bi vaša revija konstruktivneje spodbujala družbeni diskurz in spoštovanje različnih mnenj. Prepričan sem, da so vaši bralci dovolj kritični, da si oblikujejo svoje mnenje. Kot bralec vaše revije ugotavljam, da vas zanimajo številne stvari, povezane s cerkvijo. Če imate pri tem iskrene in konstruktivne namene, vas v tem podpiram.
Več: Mladina
