Narava in pokrajina (foto): Protiturški tabor Črniče

Janez Mihovec – Protiturski tabor Crnice

Ohranjeni protiturški tabor sredi Vipavske doline

 Prav strašljiv je pogled na ostenja Nanosa in Trnovskega gozda, ko se iz Podnanosa spustimo v Vipavsko dolino. Nad dolino se kot orjaški zid dviga kamnita zapora v dolžini več deset kilometrih.  Po strmih klancih se spustimo v dolino in tu se mračni vtis hipoma spremeni. Zapustili smo Notranjsko in kar naenkrat uživamo v blagodejnem podnebju Primorske. Vipavska dolina je namreč naravna povezava med Notranjsko in Primorsko in naprej v Furlanijo. Njen ugoden prometni položaj pa ni bil vedno v korist, ampak še bolj pogosto v breme. Po njej so se skorajda neprestano potepale raznorazne vojske in roparske tolpe, kar je skozi zgodovino bilo več ali manj isto. Najhuje je bila dolina prizadeta v času med 15. in 17. stoletjem, ko so po naših krajih pustošili Turki, za povrh pa je bilo dolina še obmejno področje med večno skreganima Beneško republiko in Habsburškim cesarstvom.

Tako so bile vasi utrjene kot še danes Vipavski križ spodaj sredi doline, ali pa so kmetje na nedostopnih krajih nad dolino gradili protiturške tabore. Eden takih stoji na kamniti vzpetini, visoko nad vasjo Črniče sredi doline. Sredi strmega pobočja, ki vodi na Trnovski gozd je praktično nevidno, saj ga je le težko opaziti.  Tabor dosežemo na dva načina. Prvi, bolj udoben je, da v sami vasi z glavne ceste po dolini zavijemo na desno v hrib in po ovinkasti poti, ki se strmo dviga po 4 kilometrih dosežemo tabor. Ta stoji na manjšem kamnitem zobu, ki štrli ven iz pobočja na višini 350 metrov, dvesto metrov nad samo vasjo. Drugi način pa je pešpot, ki vodi naravnost v hrib do samega tabora.

Tabor je še po nekaj stoletjih ostal skorajda nespremenjen. Glavni vhod je skozi kamnit stolp, ki je postavljen na najšibkejši točki obzidja, na točki kjer s sedla do vhoda pelje cesta. Tabor ima obliko nepravilnega kroga in vsakih nekaj deset metrov obod kroga prekinja bolj ali manj ohranjen kamnit stolp. Za razliko od številnih drugih proti turških taborov je  Tabor nad Črničami še vedno naseljen. To pa je tisto kar ga dela posebnega in unikatnega. Hiše v njem so še vedno narejene tako, da je ena stena del obzidja. Poleg tega pa je Tabor nekaj posebnega še po nečem in sicer po tem, da ga ne kot toliko drugih sestavlja obzidje okrog cerkve. Tabor je tako danes ohranjena obzidana primorska vas.

V tabor nad Črničami se splača priti ob vsakem letnem času, saj se iz njega odpira čudovit razgled. In to kakšen. Je že res, da je pogled na sever pogled le na mogočno ostenje Trnovskega gozda. Pogled na jug pa je zato čisto nekaj drugega. To je razgled na širno zeleno Vipavsko dolino globoko dolino, na valovito planoto Krasa in na Jadransko morje v daljavi. Izlet ki je vreden vsakega truda.