Letošnjo jesen sem imel to srečo, da sem obiskal Nepal. Prelepa dežela, prekrasni ljude. Katmandu mesto v nastajanju in hkrati v propadanju …
Istanbulsko letališče je vrvelo od življenja. Neskončne množice ljudi iz vsega sveta so se premikale v vseh smereh. Do leta v Katmandu je manjkalo še kar nekaj časa in ni bilo drugega, kot da se človek sprehodi po neskončnih dvoranah. Tu ga pričaka tudi prekrasna turška slaščica ratluk. Taka prava z kopico pistacij v sredini. Zadeva je draga kot žafran. Na srečo pa jih ponujajo tudi na pokušino v vsaj desetih trgovinah. Pa človek hinavsko naredi nekaj krogov po letališču, češ da poizkusi, kje imajo boljše. Na koncu se jih prenaje praktično do konca in ne more več. Toliko o tem postanku na poti k cilju ….
Položaj v Katmanduju je precej drugačen. Letalo pristane na letališču, ki je še najbolj podobno kokošnjaku. Takoj ob izhodu se začne tretji svet. Katmandu leži sredi nekdaj rodovitne doline, kjer se s Himalaje steka kopica rek. Še pred stoletjem je bilo to manjše mesto, sedaj pa je preraslo v metropolo tretjega sveta. Pravzaprav je to zlitje treh kraljevskih mest: Katmanduja, Petala in Bhaktapurja. V nekakšnem konglomeratu prašnih ulic, na pol zgrajenih in na pol porušenih zgradb, reci in piši, živi skoraj šest milijonov ljudi.
Leta 2015 je mesto prizadel silovit potres. Imel je bojda 7.9 stopenj po Richterju. Kakšnih posebnih posledic potresa pravzaprav nisem opazil. V zgodovinskem centru mesta se je porušilo nekaj templjev iz opek, nekaj zgradb je podprto s tramovi in to je to. Vse ostalo je ostalo, kot je bilo že prej: mesto v nastajanju in propadanju.
Za zahodnjaka v mestu ni težko. Če imaš denar. V centru je nekaj ulic sorazmerno urejenih. Tu se najde vsakovrstno gorniško opremo, čisto spodobne restavracije, kjer se ni bati drugače vseprisotne diareje. Hostli so pravzaprav čisto spodobna stvar. Na stran odrineš ščurke, voda je čisto spodobne barve in dostikrat celo priteče iz tuša.
Za domačine je vse skupaj en sam velik boj za obstanek. Pred prihodom sem nekako pričakoval standard kot ga človek pričakuje v Indiji, pa na žalost ni bilo tako. BDP na prebivalca znaša morda 40% indijskega. Pa že tam na ulici ni videti kakega posebnega blagostanja.
Nepal je v veliki meri hindujska država z množico bogov. Hinduizem se v veliki meri prepleta z budizmom, ki se je v Indiji in Nepalu pravzaprav razvil, se nato umaknil hinduizmu na Tibet in se od tam spet vrnil nazaj v Nepal. Vsepovsod po mestu je kopica templjev ter budističnih pagod, za povrh je v mestu še nekaj kristjanov in muslimanov, ki s svojo agresivnostjo in odtujenostjo od lokalnih navad povzročajo samo zmedo. Lahko bi se reklo, da ti dve monoteistični verstvi spadata v Nepal približno tako kot sedlo na kozo. Pri najboljši volji pač ne.
S klikom na karto Nepala, dostopate do celotne zbirke fotografij. Vabljeni!
