V nedeljo, 7. avgusta, je bilo 34. Romanje treh Slovenij, matične, zamejske in zdomske, ki ga tradicionalno organizirata Rafaelovq družba in Zveza slovenskih izseljenskih duhovnikov. Kot običajno se je začelo ob 10.30 s predavanjem Giorgia Banchiga (Jurija Bankiča) z naslovom Oglejski patriarhat kot model sožitja za današnji čas. V predavanju je strnil zgodovinski oris oglejskega patriarhata in njegovega vpliva na Slovence. V prihodnjih dneh ga nameravamo objaviti v dveh ali treh nadaljevanjih. Za zdaj le misel iz njega:
»Zavedamo se, da je bila Oglejska cerkev mati narodov, ki jim je zagotovila istovetnost, spoštovala je njihove jezike in kulture; vemo, da je slovenskim plemenom odprla vrata svojega ozemlja, opustošenega od barbarskih vpadov; oglejska cerkev je bila mati cerkva in narodov, ki še danes živijo na tem širokem ozemlju.«
Škof Šuštar je v pridigi govoril o poslanstvu in odgovornosti
Ob 12. uri je bila slovesna maša, ki jo je skupaj z nekaj izseljenskimi duhovniki daroval ljubljanski pomožni škof mons. Franci Šuštar. Eno berilo je bilo prebrano v nemščini, in evangelij je diakon prebral še v italijanščini. Tudi prošnje za vse potrebe so bile v treh jezikih: slovenščini, nemščini in italijanščini.
Škof Šuštar je v pridigi govoril o poslanstvu vsakogar od nas, saj mu je že s tem, da je rojen, poslanstvo dano. Nadaljeval z odgovornostjo za izvrševanje poslanstva, ki se tiče tako poklica kot življenjskega stanu. Precej pozornosti pa je posvetil tudi dr. Lambertu Ehrlichu, ki je bil ubit pred osemdesetimi leti.
Po maši je bil na prostoru za cerkvijo še kratek kulturni program. Nastopili so Kvartet klarinetov godbe ljubljanskih veteranov, Mladinski pevski zbor Utrip iz Besnice pri Kranju pod vodstvom Anje Mohorič. Erika Jazbar, skupaj z Lenartom Riharjem urednica knjižice, pa je predstavila ponatisnjeno knjižico Lamberta Ehrlicha Svete Višarje, ki jo je založila Rafaelova družba, izdala pa Družina. Knjižica je prvič izšla leta 1910 pri slovenski krš.-soc. Zvezi v Celovcu.
Ponatisnili so knjižico Svete Višarje dr. Lamberta Ehrlicha
Uvodne besede je napisal dr. Matija Ogrin. Na začetku uvoda je zapisal:
»Takšna je tudi lepota te drobne knjige. V njej je Marijin častilec, kot se je Lambert Ehrlich podpisal, kratko popisal zgodovino višarske božje poti; toda ob tem je v knjižici zbral svetlobo velikih in svetih stvari, ki so kakor nebo nad življenjem Slovencev in so ohranjale naš narod na poteh zgodovine.«
Pa nekoliko naprej: »Da je češčenje Matere božje v Ehrlichu prebudilo vse njegove poetično-doživljajske in literarno-oblikovalne zmožnosti, vidimo že v prvih odstavkih knjige, ki so skorajda poetična proza z animirano, oživljeno podobo narave, ki časti Marijo.«
Lambert Ehrlich – Marijin častilec – je omenjeno poetičnost in duhovno doživljanje izrazil tudi takole:
»Sv. Višarje! Bile ste prijetne sanje mojih otroških dni in ostale ste hrepenenje mojih moških let. K vam je plaval moj duh, ko si je slikal svojo bodočnost, k vam se obrača še sedaj, kolikorkrat potrebuje svèta in pomoči. Sv. Višarje! Kdo jih še ni obiskal! Kdo ni vzletel tja po perotih svojih željá! Ali kdo vsaj ni slišal tega imena! Kaj ne, dragi bralec, tudi tebi so znane? Ti veš, da je to slavna romarska pot Marijina. In ako bi tega ne vedel, bi to lahko uganil.«
