Na današnji dan: Jakob Aljaž

Jakob Aljaž in žalujoči ob spominski plošči Vladimirju Topolovcu, 31. avgusta 1924. Foto: Ivan Tavčar.
Jakob Aljaž in žalujoči ob spominski plošči Vladimirju Topolovcu, 31. avgusta 1924. Foto: Ivan Tavčar.

Na današnji dal leta 1845 se je v Zavrhu pod Šmarno Goro rodil duhovnik, skladatelj in planinski pisec Jakob Aljaž. Po ljudski šoli v Smledniku je šolanje nadaljeval na ljubljanski normalki, potem pa v nemški gimnaziji prav tako v Ljubljani. Na Dunaju je študiral grščino, latinščino in starocerkveno slovanščino. Željo, da bi postal profesor, je prekinila očetova smrt, saj ga družina pri študiju ni mogla več podpirati. Vrnil se je domov in na materino željo vstopil v semenišče ter bil 31. julija 1871 posvečen v novomašnika. Do leta 1880 je služboval v Tržiču, nato je bil župnik na Dobravi pri Kropi, leta 1889 pa je pričel s službo na Dovjem, kjer je ostal nekaj več kot 37 let.

Aljaž je imel pomembno vlogo pri razvoju slovenskega planinstva. Za gore se je zanimal že v rani mladosti, kot dijak se je povzpel na Blegoš, Kum in Storžič. Boril se je za uveljavitev slovenskega jezika tudi v gorah. Dolgo je gojil misel, da bi na vrhu Triglava postavil majhen stolp, ki bi služil kot planinsko zavetišče. Pozimi 1894/1895 je v župnijski sobi na Dovjem sam izdelal načrt stolpa in ga začrtal s kredo na tla. Za en goldinar je kupil vrh Triglava, s tem pa si je zagotovil pravno nesporno gradnjo skromnega zavetišča, imenovanega Aljažev stolp na vrhu Triglava. Da bi lahko ob osvajanju Triglava Slovenci tudi prenočili, si je skupaj s Slovenskim planinskim društvom prizadeval za postavitev koče in kapele na Kredarici. Bil je tudi pobudnik in graditelj drugih planinskih objektov: Aljaževega doma v Vratih, zavarovane planinske poti med Malim in Velikim Triglavom in Tominškove poti iz Vrat na Kredarico, zaslužen pa je tudi za Staničevo zavetišče tik pod vrhom Triglava.

Jakob Aljaž se je poleg duhovniških opravil ukvarjal z glasbo in vodil več pevskih zborov. Njegovo vsestransko delovanje je obsegalo tudi skladateljevánje. Najbolj znani pesmi sta “Oj, Triglav, moj dom” in “Slovan, na dan”. Za našo zborovsko zgodovino je pomembna njegova “Slovenska pesmarica” iz leta 1896. Uglasbil je tudi nekaj pesmi Simona Gregorčiča.

Vir: Razstava Slovenska zgodovina.