Se spomnite legendarne pesmi Marka Breclja “Alojz valček“, kjer Brecelj prepeva: “Alojz Kodre, mojster za vse, mojster za mafijo”. Pesem govori o resničnem profesorju na Fakulteti za matematiko in fiziko dr. Alojzu Kodretu, ki predava Matematično fiziko, kateri ljubkovalno pravijo “mafija”. Zgodba je taka, da je Brecelj v resnici študiral na tej fakulteti, a je opustil študij in legendarnemu profesorju posvetil to pesem. Profesor Kodre je – zanimivo – tudi prevajalec znanstveno-fantastičnih knjig, med drugimi je prevedel tudi kultno delo Douglasa Adamsa: Štoparski vodnik po Galaksiji.
Profesor fizike “naredil” pesnika?
Dr. Kodre je znan po tem, da je eden najbolj zahtevnih profesorjev in kot je videti na strani Profesorji.net, to mnogi bivši študenti zelo cenijo, še posebno potem, ko se znajdejo v službi. Profesor študentom namreč na tablo ne zmeče že znanih formul, pač pa ima zelo zahtevne kolokvije in dáje študentom zelo zahtevne domače naloge. Tako ljudi pripravi za življenje, ali kot pravi eden od bivših študentov: “Sedaj, v mojem profesionalnem življenju, sta pristop in širina njegovih predavanj tisto, kar mi največkrat dejansko koristi. Do njega še danes čutim globoko spoštovanje!”.
No, Marku Breclju je profesor “mafije” očitno precej zagrenil študij fizike, ga prisilil – kot poje v pesmi – da je odšel “na pot daleč od mafije”, a iz njega je tudi naredil legendarnega pesnika, pevca in frontmena skupine Buldožer, ki je bila ena najbolj prepoznavnih skupin konec sedemdesetih let na območju bivše Jugoslavije.
“Kopipejst” študij
O, ko bi bilo več ‘profesorjev kodretov’ po naših fakultetah, ki bi pripravljali ljudi za dejansko profesionalno življenje, ki bi nam dajali, kot pravi zgoraj omenjeni bivši študent profesor Kodreta ‘pravi pristop in širok pogled’! Tako pa mnoge fakultete omogočajo, da študenti nekaj let le “kopipejstajo” z interneta, reproducirajo eks katedra povedano, … in na koncu dobijo papir, ki nič ne velja.
Tudi v postdiplomskem študiju se tak način študija nadaljuje, tako, da mnogokje lahko na enak način tudi magistrirate in doktorirate. Na primer, na Fakulteti za družbene vede, je pod mentorstvom cenjenega profesorja dr. Veljka Rusa, magistrirala tudi naša Magistra, ki je zadnjič na zaslišanju pred očmi evropske in slovenske javnosti “švicala” pod težo zelo normalnih vprašanj. Za ilustracijo kakovosti podiplomskega študija, si poglejte njeno magistrsko nalogo. Saj ni treba prebrati cele. Tako za vtis o nivoju si preberite le njen uvod na peti strani.
Brez pravega pristopa in širokega pogleda
Alenka Bratušek je po moje tako tudi šolski primer neuspeha našega visokošolskega sistema izobraževanja. In, da ne bo pomote, seveda tudi brezsramnosti sistema političnega kadrovanja ljudi brez ‘pravega pristopa in širokega pogleda’. Saj, kaj pa so pravzaprav s pomočjo težkih vprašanj iskali evropski parlamentarci? Podrobno znanje o sistemu energetike in ravnanja z okoljem v Evropi? Ne, saj je vsakemu človeku jasno, da se človek ne more v podrobnosti seznaniti s tako obširnima temama v dveh tednih. Iskali so pač ‘pravi pristop in širok pogled’, se želeli utrditi v prepričanju, da Alenka ‘zna in zmore’ opraviti to za kar je bila predlagana, ter da ima trdna moralna načela.
A Alenka Bratušek preprosto ni zmogla – ne rečem, da ni želela – ker ji je morda na njeni izobraževalni in profesionalni poti manjkal kakšen ‘profesor kodre’, ki bi ji sicer zagrenil študentsko (ali postdiplomsko) življenje, a bi ji dal pristop in širok pogled, dal bi ji način in sposobnost, kako opraviti zahtevno domačo nalogo. Kakšen ‘profesor kodre’ na njeni poti bi ji tudi preprečil, da bi malomarno magistrirala in jo tako utrdil v moralnih načelih. Prav to namreč, da ni opravila domače naloge (se ni bila sposobna primerno pripraviti na zaslišanje), da ni pokazala pravega pristopa in širine ter, da nima moralnih načel, so ji očitali evropski parlamentarci.
Če bi se na njeni poti pa vendarle znašel kakšen ‘profesor kodre’, bi ji bržkone še pravi čas – preden celi državi povzroči sramoto – omogočil soočenje s svojimi omejitvami in jo izstrelil na kakšno drugo delovno področje. Tako kot je profesor Kodre Breclja. Tam bi se lahko izkazala za uspešno, lahko bi pokazala, da zna in zmore, kot ona rada pove.
Foto: Wikipedija
