Blogerka Drugega sveta Milena Miklavčič razmišlja o domovini Sloveniji. V zapisu na blogu zapiše, da ima občutek, kot bi nas bilo Slovence ljubezni do domovine še zmeraj sram in nadaljuje: “Morda tudi zato, ker jih je (bilo) preveč, ki so za domovino še zmeraj čutili nekdanjo Jugoslavijo in so se iz tega, kar čutimo do Slovenije, norčevali?”
Naprej ugotavlja, da Slovenci živimo v dveh časovnih pasovih. “V enem so tisti, ki so prilepljeni na preteklost, v drugem pa oni drugi, ki bi radi šli naprej, pa jih ti, prvi, nenehno ovirajo in vlečejo nazaj.”
Proti koncu zapisa pa zapiše še: “Če sem iskrena, dejansko je res skregano z zdravo pametjo, da ob dnevu državnosti poveličujemo simbole, ki sicer nosijo zasluge za svobodo leta 1945, po drugi strani pa isti prapori, rdeče peterokrake zvezde in stare uniforme, ogromno Slovencev spominjajo na nečastne dogodke po vojni, ko se je v njihovi senci metalo v jame žrtve- in to na povsem barbarski in nečloveški način- zgolj in samo v duhu slepe strasti zmagovalcev in po principu linča.
Nenazadnje se te iste zvezde, pa tudi titovke v ničemer ne razlikujejo od simbolov, ki jih je poveličevala oblast tiste SFRJ, od katere se je Republika Slovenija mukoma odcepila.
Kost, ki jo je na zadnji proslavi vrgel Kuntner, pa res ni bila na kulturni ravni. Take reči se, priznamo ali ne, ne razčiščujejo v trenutkih vznesenosti, praznovanja, prazničnega vzdušja.
Če bi bili Slovenci pametni, razsodni (kar pa žal nismo), bi s stvarmi, ki so povezane z Jugo, razčistili že pred 21 leti. Z ustavo bi prepovedali simbole nekdanje države, na mizo pa bi- odločno in brez slepomišenja- položili karte, povedali tistim, ki so nasprotovali osamosvojitvi Slovenije kar jim gre ! Novo, drugačno in samostojno prihodnost pa bi morali graditi brez tistih politikov, ki so nas takrat, pa tudi še danes, vlekli nazaj v preteklost.”
Več: blog
