Mojstri družbe in duha ocenjujejo norveški pokol predvsem kot ekstremno desničarstvo, ki naj bi se manifestiralo v nestrpnosti do priseljencev. Najbolj temeljit v svojih ocenah je bil, vsaj zame, nekdanji ideolog Pankrtov, sicer pa levi politik, član Liste Zorana Jankoviča, dr. Gregor Tomc.
Ugotavlja da “Medtem ko se je leva ideologija izpraznila, postaja nacikrščanstvo vse bolj eksplozivna mešanica. Težko je potegniti mejo med še sprejemljivo vero v edinega pravega boga, v katerega narod zaupa, in nesprejemljivim sovraštvom, ki iz takšne vere izhaja,” ter v nadaljevanju razlikuje tri vrste skrajnežev:
– mlade ljudi, ki po pravilu bolj neprizanesljivo ocenjujejo, a slej ko prej odrastejo;
– psihopate, ki iz različnih razlogov ne čutijo empatije do drugih, a so na srečo redki;
– in fanatike, ki sprejmejo skrajna ideološka stališča, teh pa je med skrajneži največ in največkrat ostanejo takšni za vedno.
Po prof. Tomcu “Breivik spada v to zadnjo kategorijo. Krščanska ideologija mu omogoča, da nasprotnike doživlja kot neljudi, tako da zaradi umorov ne doživlja nikakršnega občutka krivde. Od Breivika dalje je nekaj jasno – v Evropi smo dobili lasten, na krščanstvu utemeljen terorizem.”
Izvirno, ni kaj, a žal boleče površno in prav po “breivikovsko” nestrpno. Pač mnenje nekoga, ki je morda nekoč tudi sam spadal med, po njegovem, prvo vrsto skrajnežev, vendar ni uspel odrasti ampak še vedno težko čaka priliko za izražanje ekstremnih stališč.
Tomcu se ne zdi potrebno razmišljati kako globoka je dejansko razlika med Kristusovim poslanstvom, ki vendarle predstavlja temelj modernega krščanstva in moralno tako zavrženim dejanjem, kot je ubijanje ljudi zaradi političnih ciljev. Dejstvo je, da je prav nastop Jezusa Kristusa, v časih nekoč davno popolnoma samoumevnega verskega in plemenskega šovinizma, dejansko pomenil revolucionarni premik v multikulturalizem, ki ga marsikdo nikoli ne bo zmogel. Tega očitno dandanašnji ni treba nikomur več vedeti, zlasti če želi sprevrženo razmišljanje označiti za teroristično ideologijo pač zgolj zato, ker se nekemu iztirjencu zdi da to dobro pristoji k njegovemu profilu.
Po svoje me takšne izjave bolj žalostijo kot presenečajo, predvsem zato ker je tudi javnost očitno postala neobčutljiva za takšne signale. In prav to je morda del odgovora na vprašanje: zakaj se skrajneži v deželah in časih obilja sploh lahko pojavljajo. Na drugi strani, me pa resnično preseneča, da celo strokovnjaki, pri vsej stvari, razen navideznega ideološkega sovraštva, ne opazijo še česa drugega.
/ … /
Bolj kot problem nekakšnega pseudo fundamentalizma, sovraštva do drugačnih, ki to dejansko sploh niso in navidezne ljubezni do lastnega plemena, ki takšne ljubezni prav gotovo ne potrebuje, je Breivik sociološki problem, o katerem bi dr. Tomc verjetno lahko kaj več povedal, vendar žal ni. Morda bi povedal kaj o liberalnih zablodah postmodernizma, ki očitno nikoli in nikjer ne bo dovolj “osvobojen”, da bi postal še kaj več kot zgolj suicidalno brezupen in anarhistično morbiden eksperiment družbenega razvoja. Skoraj takšen kot poezija Pankrtov …
Več: Drugi svet
