Odgovarjata: Mišo Alkalaj, Niko Toš. Boj za glasove volivcev na izrednih parlamentarnih volitvah 4. decembra se stopnjuje in z njim tudi pogostost javnomnenjskih raziskav različnih naročnikov in izvajalcev. Te naj bi javnosti, predvsem tistemu delu volivcev, ki še ne vedo, koga bodo obkrožili na volilnem listku, predstavile utrip ljudstva in napovedale volilni izid. Ker pa so rezultati vseh teh anket zelo različni, ne le glede odstotkov, temveč tudi glede zmagovalcev, so neizogibna vprašanja, kaj nam te ankete res povedo, koliko so merodajne in koliko so danes, še več kot en mesec pred volitvami, dejanski odraz tega, kar bomo na volitvah povedali.
Mag. Mišo Alkalaj, publicist: “Iz zgodovine predvolilnega merjenja javnega mnenja po vsem svetu je znano, da rezultati korektno izvedenih anket o nameravani odločitvi konvergirajo proti dejanskemu volilnemu izidu, bolj ko se čas izvedbe ankete bliža volitvam. Najprej zato, ker mnogi dejansko niso vnaprej strankarsko opredeljeni in se zares odločijo dokaj pozno med predvolilnimi kampanjami – kot skrajnost omenimo ZDA, kjer nekateri strokovnjaki ocenjujejo, da se kar 30 odstotkov ljudi dokončno odloči šele na volišču.
Drugi razlog je, ker samo izvajanje predvolilnih anket vpliva na končno odločitev posameznikov. Na delu je vrsta utrjenih reakcijskih vzorcev: obveza-stanovitnost, vpliv množičnosti in/ali tako imenovano postodločitveno neskladje. Raziskave psihologov so večkrat potrdile, da se posamezniki dokaj trdno držimo danih zavez, pa čeprav je ta zaveza le anketni odgovor o volilni preferenci; da najraje pritrdimo najbolj množičnemu mnenju; in da – enkrat, ko smo se iz kakršnihkoli razlogov opredelili – svoje izraženo prepričanje vse bolj utrjujemo z racionalizacijami, zakaj je taka odločitev edina pravilna.
Če k vsemu temu prištejemo še dejstvo, da se mnoge ankete izvajajo nekorektno, z namenom vplivanja na javno mnenje (kot npr. tako imenovano ‘push-polling’), je očitno, da lahko ankete v najboljšem primeru odražajo le mnenje o tem, kar sprašujejo: ‘Kako bi volili, če bi bile volitve to nedeljo?’ Ampak, volitve bodo šele v nedeljo, 4. decembra.”
Dr. Niko Toš, ustanovitelj in predstojnik Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij: “Imam vtis, da je teh raziskav in izvajalcev mnogo, celo več, kot jih vidimo, in v njih čutim interese za politiko in medije. …….. Ni nekega občutka, kaj je strokovno in raziskovalno delo, kaj sodi v prostor javnosti in medijev, zlasti nacionalnih, zato se objavlja vsepovprek vsako raziskavo, ki se pojavi; uredniki se ne sprašujejo, ali gre za obveščanje, ustvarjanje zmede ali kaj tretjega.
Ni izoblikovanih strokovnih in etičnih pravil o vstopu v ta prostor in kakšen naj bi bil odnos medijev do rezultatov tega početja. Nadalje, raziskava en mesec pred volitvami v razmerah mnogostrankarstva, ki je značilna tudi za naš prostor, nikakor ne napoveduje izida volitev. To je, če je korektno narejeno in temelji na principih strokovnega raziskovalnega dela, le presek skozi razpoloženje volivcev in ne more biti nič drugega.”
Več: Siol
