Objavljamo ključne ugotovitve raziskave MLADINA 2010, ki sta jo leta 2010 skupaj izvedla skupina raziskovalcev iz Filozofske fakultete Univerze v Mariboru in podjetje Interstat d.o.o. Naročnik raziskave je bil Urad za mladino. Študija je nastala po sorazmerno dolgem, desetletnem premoru na področju nacionalnega empiričnega raziskovanja mladih in zato kot taka prinaša zanimive ugotovitve:
“Število mladih v Sloveniji upada zelo hitro. V zadnjih desetih letih se je zmanjšalo za 11 odstotkov, v naslednjem desetletju pa lahko pričakujemo kar 20 odstotni upad. Število starejših (65+) prebivalcev na enega mladega se bo do leta 2050 v Sloveniji predvidoma skoraj potrojilo. Takšne demografske spremembe pomenijo, da je z vidika dolgoročne stabilnosti in razvoja slovenske družbe, pomen polne družbene vključenosti in aktivacije potencialov vsakega mladega posameznika večji, kot kadarkoli prej.
Znano je, da so v pozno-modernih družbah prehodi mladih izrazito individualizirani in nepredvidljivi. Odraščanje, ki je bilo v preteklosti pretežno standardizirano in predvidljivo, je v sodobnih razmerah postalo individualni projekt, za katerega je odgovoren vsak sam. To se v naših podatkih med drugim kaže na ravni vrednot, kjer se je edini večji premik zgodil v smeri višanja ravni individualizma in pomena tekmovalnosti. Tudi sicer naši kvantitativni in kvalitativni podatki kažejo da se sodobni mladi v Sloveniji osebne odgovornosti za svoje ‘izbirne biografije’ dobro zavedajo in se temu tudi zelo dobro prilagajajo.
Vendar pa to ne pomeni, da vloga države in širše družbe glede vzpostavljanja pogojev za uspešno realizacijo prehodov mladih v smeri odraslosti, ni bistvena. Nekateri trendi v tej zvezi kažejo na zanimive posebnosti Slovenije, med katerimi mnoge niso posebej naklonjene uspešnemu prehajanju mladih v svet dela, samostojnega življenja in ustvarjanja lastne družine.
Delež mladih, ki so vključeni v izobraževalni sistem, je v Sloveniji skozi zadnje desetletje naraščal bistveno hitreje v primerjavi s povprečjem držav EU27. Na ravni srednjih šol ugotavljamo, da je splošno počutje mladih v šoli zelo dobro, Slovenija pa ima tudi najnižji delež osipnikov v okviru držav EU27. Polega takšne, prijazne srednje šole, se zdi do mladih izrazito prijazen tudi sistem visokega šolstva. Tako lahko med drugim sodimo tudi na osnovi ugotovitve, da je bil v letu 2008 delež študirajoče populacije med 20. in 24. letom v Sloveniji daleč najvišji v okviru EU27. Takšna rast števila študentov pri tem sovpada z upadanjem deleža BDP namenjenega terciarnemu izobraževanju, kar poraja dvom o vsebinski kakovosti tega izobraževanja. Če je inkluzivnost in prijaznost izobraževalnega sistema mladim lahko všeč, pa po drugi strani ti isti mladi izražajo precejšnje nezadovoljstvo s slabo povezanostjo izobraževalnega sistema in potrebami trga dela.
Poleg obsežnega in do mladih prijaznega sistema izobraževanja, se mladi po naših podatkih v povprečju zelo dobro počutijo tudi v svojih izvornih družinah. Po nekaterih raziskavah so slovenski mladostniki v okviru EU27 med tistimi, ki imajo najboljše odnose s starši.
Na drugi strani je stanje na trgu dela za slovensko mladino v evropski primerjavi izrazito nepredvidljivo. Slovenija zaseda prvo mesto v EU27 po deležu začasno zaposlenih mladih (15-24). Delež mladih z redno zaposlitvijo za nedoločen čas je v zadnjem desetletju izrazito upadel. V 29. letu starosti je leta 2000 takšno zaposlitev imelo približno 60 %, leta 2010 pa le še 48 % mladih. V istem obdobju se je tudi občutno povečal delež mladih, ki sebe doživljajo kot brezposelni. V tej zvezi je še posebej zaskrbljujoče hitro povečevanje števila brezposelnih diplomantov. Če je leta 2000 dosežena terciarna stopnja izobrazbe za več kot dvakrat zmanjšala verjetnost, da se mladostnik znajde v položaju brezposelnosti, je ta prednost do leta 2010 skoraj v celoti skopnela.
Položaj mladih v Sloveniji tako v veliki meri določa kombinacija močnih družinskih podpor in dolge vključenosti v (sorazmerno socialno naravnan in prijazen) izobraževalni sistem na eni, in izrazito negotove razmere na trgu dela na drugi strani.
V takšnih razmerah ni presenetljivo, da so slovenski mladi med tistimi, ki se v okviru EU27 najkasneje odseljujejo od svojih staršev. Po naših podatkih k temu, poleg neugodnih pogojev na trgu dela in dolgega obdobja izobraževanja, pripomorejo predvsem sorazmerno ugodni pogoji bivanja pri starših (ki v veliki večini živijo v hišah) in nizka pripravljenost mladih (in njihovih staršev) na prevzemanje tveganja revščine v zgodnjem obdobju ustvarjanja lastnega gospodinjstva.
V tej zvezi velja poudariti pomen osamosvajanja mladih za rodnost v Sloveniji. V 29. letu starosti ima vsaj enega otroka 50 odstotkov mladih, ki živijo v samostojnem gospodinjstvu, med tem ko je takih med mladimi, ki živijo pri starših le dobrih 15 odstotkov.
Glede na doslej povedano lahko torej rečemo, da družbeni okviri (vključno s prevladujočimi kulturnimi vzorci) danes mladim v Sloveniji otežujejo, predvsem pa časovno odmikajo doseganje ključnih mejnikov odraslosti, kot so redna zaposlitev, odselitev od staršev in ustvarjanje lastne družine. Tudi kvalitativni del raziskave je pokazal, da mladi doživljajo stanje, v katerem so se znašli, kot relativno neugodno in težko, še posebej če pogoje svojega odraščanja primerjajo s pogoji odraščanja starejših generacij.
Glede na opisano stanje ne bi smelo biti presenetljivo, da se je mnenje mladih o političnih elitah v zadnjem desetletju občutno poslabšalo in je v letu 2010 izrazito negativno. Mladi izražajo zelo nizko stopnjo občutka lastnega političnega vpliva in se v primerjavi s povprečjem EU27 bistveno manj zanimajo za politiko in politično participirajo. Po drugi strani se med mladimi krepi protestni potencial in udejstvovanje v individualiziranih oblikah politične participacije, predvsem tistih, ki so povezane z informacijsko tehnologijo. V širšem smislu bi torej težko govorili o splošni nezainteresiranosti mladih za družbene zadeve. Vsekakor pa se kaže zelo nizka stopnja zaupanja v aktualne politične strukture.
Proti tezi o družbeni apatičnosti mladih govori tudi ugotovitev, da je slovenska mladina vedno bolj aktivna na področju prostovoljstva, in da je na tem področju bistveno bolj aktivna v primerjavi z mladino iz Nemčije. V zadnjih petnajstih letih se je močno povečala tudi pripravljenost študentov za sodelovanje v prostovoljnih akcijah, ki bi izboljšale položaj mladih. Tudi naši kvalitativni podatki kažejo na visoko angažiranost mladih, na primer v družini, na področju ekologije, v virtualnem svetu in na drugih interesnih področjih mladih.
V okviru prostega časa mladih je v zadnjem desetletju izrazito naraslo ukvarjanje z računalnikom. Kar 82 odstotkov mladih v Sloveniji (skoraj) vsak dan uporablja splet, kar je občutno nad povprečjem mladih iz držav EU15 in EU27. V primerjavi z letom 2000, mladi v letu 2010 bistveno več časa namenjajo tudi ukvarjanju s športom in kulturno-umetniškemu ustvarjanju.
Kljub časovnim zamikom, negotovostim in težavam pri realiziranju prehodov v odraslost, ostajajo mladi v Sloveniji glede svoje osebne prihodnosti približno enako (visoko) optimistični, kot so bili pred petnajstimi leti. Tudi glede prihodnosti naše družbe se pesimizem mladih ni povečal. Povečala pa se je prisotnost občutkov nelagodja v zvezi s pomanjkanjem denarja, stanovanjsko problematiko in negotovostjo glede zaposlovanja. Prav to so problemi, ki se danes v zvezi s položajem mladih v Sloveniji tudi z vidika drugih analiz kažejo kot ključni.”
Vir in foto: Urad za mladino