Milan Brglez pozabil tvit poslati Islamski skupnosti

Dr. Milan Brglez, predsednik državnega zbora, DZ

Milan Brglez, ki je nekoč že nazorno razložil, kaj je naravno pravo, v Bruslju pa je povsem v senci Fajonove, je pred dnevi začivkal na Twiterju in se pri tem verjetno nehote prostodušno razgalil.

Na nikogar več se človek ne more zanesti – niti na evropskega poslanca, nekdanjega predsednika Državnega zbora, docenta dr. Milana Brgleza ne. Še do nedavnega smo verjeli vanj, v njegovo levosučno genialnost, s katero je osvajal funkcije na FDV in nato še v politiki. Vsa vrata so mu bila vedno odprta; zgolj z akademskim nazivom docent je bil predstojnik katedre, kot novi obraz v politiki je jadrno postal predsednik Državnega zbora. Nato so mu odlično plačano in prestižno etapo v karieri omogočili volivci SD v zahvalo za njegovo zavzemanje za socialistično, ne socialno demokracijo.

Poslanec je nekoč že nazorno razložil, kaj je naravno pravo

Nepozabna je Brglezova izjava, tako rekoč njegova duhovna oporoka v Državnem zboru, ko je opravičeval povojne poboje in branil (neznane!?) zločince, češ da so se poboji zgodili po naravnem pravu.

Kako se lahko strokovnjak za mednarodno pravo, kar naj bi docent Brglez bil, prelevi v vrhunskega strokovnjaka za naravno pravo, je vprašanje, ki bo še dolgo brez odgovora.

Pravzaprav ima gospod Brglez srečo, da je njegovo delovanje in mreženje v evropskem parlamentu povsem v senci poslanske kolegice Tanje Fajon, poosebljene modrosti, ljubljenke naših dominantnih medijev in novih državljanov Evrope. Skoraj bi že pozabili na Brgleza, če pred dnevi ne bi začivkal na Twiterju se pri tem verjetno nehote prostodušno razgalil.

Prvo dejstvo v čivku, ki vsakogar s povprečnim znanjem slovenščine zmoti, je, da Brglez »obžaluje nasilje nad kristjani«. Slovenci obžalujemo (se kesamo za) dejanja, ki smo jih hote ali nehote povzročili ali izvršili. Na katero stran naj torej bralec čivka postavi njegovega avtorja, gospoda poslanca? Upajmo, da se je pri zapisu zmotil ali zaradi časovne stiske ali zaradi pretresenosti ob terorističnih pobojih.

Morda pa z Brglezovim tvitom ne gre za pomoto, morda se da z naravnim pravom opravičiti tudi islamistične poboje. Kdo ve?

Milan Brglez, kaj pa ima slovenska Katoliška Cerkev z islamističnim terorizmom?

Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.

Spoštovani evropski poslanec se je v kratkem čivku spotaknil še ob eno žgoče vprašanje: ustavno ločitev Cerkve od države. Kako je mogel sporočilo o doživljanju islamskega terorizma hkrati nasloviti na cerkveno in svetno oblast (če smo natančni, najprej na cerkveno): na Katoliško Cerkev, nadškofa gospoda Zoreta, vlado, notranjega ministra gospoda Hojsa. Kaj pa ima slovenska Katoliška Cerkev z islamističnim terorizmom? Mar naj se evtanazira, da slovenskih kristjanov (po naravnem pravu) za komunisti ne bodo klali še islamisti? Naj po pol tisočletja znova gradimo protiturške tabore?

Gospod Brglez je v silni skrbi za slovenske kristjane pozabil čivk poslati še na en naslov, na naslov Islamske skupnosti in jih vprašati, ali kaj obžalujejo.

Tudi če se bo sekularna Evropa še naprej skrivala za floskulo politične korektnosti in nekritičnim varovanjem človekovih pravic, ne moremo mimo dejstva, da smo že v vojni. Titanik se potaplja, orkester pa še vedno igra. Nekaj se vendarle premika, vendar me skrbi da za en korak naprej in dva nazaj.

Glas iz Berlina: Willkommem, je utihnil in Merklova hinavsko objokuje žrtve islamističnega terorizma.

Iz Vatikana pa je še vedno mogoče slišati: Benvenuti. Ne bom se spuščal v vsebino okrožnice Fratelli tutti, vendar mi skromna kmečka pamet govori, da pri tem nekaj ne štima.

Nikakor ne bo odveč z zaskrbljenostjo opazovati niti Brglezove kolegice Fajonove, kako bo na novi politični funkciji (številka n + 1) metala denar iz evropskega sklada za azil in migracije 2021–2027 nevladnikom in/ali zvodnikom ter tihotapcem ilegalnih migrantov. Potem ko bo prepozno, pa bomo na Twitterju spet brali o obsojanju in obžalovanju.

Foto: B. Kranjc