Mednarodno leto gozdov 2011

Organizacija združenih narodov je leto 2011 razglasila za mednarodno leto gozdov z geslom Gozdovi za ljudi.  V dneh od 24. 1. do 4. 2. 2011 v New yorku zaseda Forum Organizacije združenih narodov za gozdove (United Nations Forum on Forests). Na dnevnem redu imajo tudi uraden začetek Mednarodnega leta gozdov. Namen tega je opozoriti vse države in regije sveta ter mednarodne organizacije o izjemnem materialnem, ekološkem in socialnem pomenu gozdov ter jih pridobiti k usklajenemu prizadevanju za trajnostno gospodarjenje z vsemi gozdovi. Krovna organizacija za popularizacijo gozdov in gozdarstva v Mednarodnem letu gozdov v Sloveniji je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Še vedno mačehovski odnos do gozdov

Organizacija Združenih narodov za hrano in kmetijstvo (FAO) je v marcu 2010 sporočila ključne ugotovitve iz ocene svetovnih gozdnih virov (The Global Forest Resource Assesment 2010). Celotna površina gozdov na svetu je okrog 45 milijonov kvadratnih kilometrov oziroma 31 odstotkov celotne kopenske površine. Neto letna  izguba svetovne gozdne površine v letih od 2000 do 2010 je 5,2 milijona hektarov in se je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja zmanjšala od 8,3 milijona hektarov letno. Izguba svetovnih gozdnih površin obsega spremembe gozda v druge rabe in uničenje gozdov zaradi naravnih katastrof, na primer gozdnih požarov. Za zmanjšanje izgub je po trditvah FAO zaslužno obsežno pogozdovanje v Indiji, na Kitajskem, ZDA in v Vietnamu ter zmanjšanje razgozdovanja v Indoneziji in Braziliji. Kljub temu so izgube gozdnih površin še vedno večje kot pridobitve. Letna izguba 5,2 milijona hektarov je še vedno zelo velika, skoraj za tri Slovenije. Največje izgube gozdnih površin, 3 do 4 milijone hektarov letno, so ugotovljene v Južni Ameriki in Afriki, kar gre v veliki meri na račun tropskih gozdov.

Biotska pestrost gozdov

Izgube in pridobitve gozdnih površin še ne povedo vsega o ravnanju z gozdovi na našem planetu. Mednarodno leto gozdov 2011 je nasledilo Mednarodno leto biotske pestrosti 2010. Naraven gozd je po definiciji ekosistem z največjo biotsko pestrostjo. Naravni gozdovi obsegajo danes 36 odstotkov vse gozdne površine sveta. Ta površina je manjša od tiste, ki je obsegala nad 40 odstotkov vse gozdne površine pred letom 2000. Pri gospodarjenju z gozdovi je v večjem delu sveta uveljavljen golosečni sistem, v mnogih državah na velikih površinah (Kanada, Rusija). Sonaravni sistem gospodarjenja z gozdovi je uveljavljen le v manjšem delu Evrope, tudi v Sloveniji.

Gozdovi in klimatske spremembe

Gozdovi imajo pomembno vlogo pri blažitvi klimatskih sprememb na svetovni in lokalni ravni z zmanjševanjem ogljikovega dioksida v ozračju. Gozdovi skladiščijo za dolgo dobo velike količine ogljika (FAO v svojem poročilu leta 2010 navaja 289 gigaton ogljika, ki je vskladiščen v gozdnem drevju in drugi gozdni vegetaciji). Količina ogljika v gozdnem drevju, v odmrli lesni biomasi in v tleh skupaj je večja kot vsa količina ogljika v atmosferi. Gozdovi pa so velikokrat tudi žrtev klimatskih sprememb, na primer suš, požarov in vetrolomov. Prav pri gozdnih požarih pa se sproščajo velike količine ogljika v ozračje.

Gozdovi v Evropi

Gozdna površina Evrope je okrog 160 milijonov hektarov oziroma okrog 40 odstotkov celotne površine. Generalni direktorat Evropske unije za kmetijstvo in razvoj podeželja (Directorate General for Agriculture and Rural Development) navaja, da je bila v Evropi od leta 1990 do leta 2010, torej v dvajsetih letih pogozdena površina v velikosti Madžarske, to je okrog 90 tisoč hektarov oziroma za 5 odstotkov celotne gozdne površine Evropske unije.V 27 državah Evropske unije je 16 milijonov lastnikov gozdov. Glavna dokumenta Evropske unije za gospodarjenje z gozdovi sta Evropska gozdarska strategije (EU Forestry Strategy) in Gozdni akcijski plan (Forest Action Plan).

Vsak četrti državljan lastnik ali solastnik gozda

V Sloveniji pokrivajo gozdovi okroglo 60 odstotkov celotne površine države, to je okrog milijon in dvesto tisoč hektarov. Slovenija spada poleg Finske in Švedske med 3 najbolj gozdnate države Evropske unije. Gozdna površina se povečuje na račun zaraščanja opuščenih kmetijskih površin, v urbanih in agrarnih območjih pa se gozdna površina krči zaradi gradenj ter infrastrukture. Povečanje gozdne površine je letno večje kot so izgube. V Sloveniji je okrog 300 tisoč lastnikov gozdov oziroma okrog 500 tisoč s solastniki vred. Tako ima skoraj vsak četrti državljan Slovenije opraviti z lastništvom gozda. Glavna državna dokumenta, ki določata oziroma usmerjata gospodarjenje z gozdovi sta Zakon o gozdovih (Ur. list RS štev. 30/1993 in nasl.) ter Deklaracija o nacionalnem gozdnem programu Slovenije, ki jo je sprejel Državni zbor v letu 2007.

Foto: Tone Lesnik