Pred evropskimi volitvami: Trije epicentri prihodnjega svetovnega dogajanja in EU

Mednarodni strateški pomen evropskih volitevV zadnjem desetletju je EU postajala vedno močnejši mednarodni dejavnik zaradi uspešnih integracijskih procesov, gospodarske moči po svetovni krizi leta 2008, trdnosti evra, krepitve družbenega miru, postopne rasti blagostanja in socialno tržnega gospodarstva.  Pred volitvami v Evropski parlament se upravičeno postavlja vprašanje, kako te nove izzive svetovnih razsežnosti reševati, da bo delovanje EU v prihodnosti krepilo globinsko usmeritev.

Trije epicentri prihodnjega svetovnega dogajanja in EU

Naslednji pomemben korak v na ravni novih svetovnih izzivov EU je bilo srečanje skupine G20 v Buenos Airesu konec lanskega leta, ko je postalo očitno, da bodo poslej le tri velesile – ZDA, Rusija in Kitajska – krojile svetovno politiko. To je odprt in javen izziv EU in njeni zunanji politiki, ki je bolj kot ne še vedno v začetni fazi. Za EU je nova politična in strateška usmeritev treh imperialnih velesil ne le izziv, ampak življenjska potreba iskati in si izboriti pravo mesto ter vpliv na mednarodni sceni. Na vsebinski ravni je ta sprememba prinesla več izzivov, ki so le delno novi. Navedene sodobne imperialne države se namreč tradicionalno ravnajo vsaka po svojem državnem principu. Po svoji zamisli se v ničemer bistveno ne razlikujejo od vseh do sedaj nam znanih imperijev. V tem pogledu ne predstavljajo nobene večje miselne in politične novosti.

ZDA imperialna sila po vzoru anglosaškega modela

Za ZDA nova politika pomeni, da so se slednje odpovedale obrambi demokracije, kjer je že vzpostavljena, in so se bolj usmerile v uveljavljane svoje moči in vpliva kot zgolj ameriškega interesa. Ta vidik je le navidezna novost v ameriški politiki, v bistvu pa gre za prehod na razmišljanje o vlogi ZDA, ki v svetu uveljavljajo svoje interese kot imperialna sila po vzoru anglosaškega modela, ki je s predsedovanjem Donalda Trumpa postal dominantna drža ameriške politike. Nekako tako so do druge svetovne vojne ravnale evropske imperialne države: Anglija, Francija, še prej Španija, do neke mere pa tudi Italija in Nemčija v času svojih totalitarnih režimov. Na vsebinski ravni nova politika ZDA torej ni kakšna večja novost.

Moč sodobne Rusije rušilna moč s kibernetskimi vojnami doma in na tujem

Rusija kot imperialna sila ni nobena novost, razen da je sedanjim oblastnikom uspelo oblikovat nov tip oligarhije – oblast peščice mogočnikov, ki so pri uveljavljanju svojih ciljev uporabili tehnike oblasti iz časov Sovjetske zveze oziroma leninistične zamisli vodenja države. Moč sodobne Rusije ni več ideologija, tudi ne gospodarstvo in še manj socialna pravičnost, ampak vojaška rušilna moč na ravni orožja in sodobnih tehnik manipulacije ogromnih množic s kibernetskimi vojnami doma in na tujem. Šibka stran sodobne Rusije je njeno vedno večje nesorazmerje med bogatim in velikanskim ozemljem in vedno večjim upadanjem števila prebivalstva. Vedno večje pomanjkanje ljudi je že v gospodarstvu ključni dejavnik, ker človeški dejavnik predstavlja 45 % nove dodatne vrednosti, kaj šele na duhovni, politični, kulturni, znanstveni in drugih ravneh. Kadar upoštevamo le človeški faktor, se ruska imperialna moč kaže bolj v svoji propagandni razsežnosti. To so sicer odprta vprašanja, vendar nove oblike moči delujejo, dokler niso razkrinkane.

Pojem načelo, princip za Kitajsko preprosto ne obstaja

Velika novost je Kitajska, ki vedno bolj uveljavlja svoj tisočletni kitajski državniški princip. Za človeštvo je to nov in veliki miselni izziv, ker se bo na ravni delovanja Kitajske kot države vsak dan in praktično soočalo z miselno praznino kitajskega državniškega principa. Azijska verstva, tudi taoizem, ne poznajo osebnega božanstva, so torej v svojem bistvu ateistična, brezbožna. Zato je v njih božanstvo vsebinsko prazen pojem, je nekaj, s komer ni mogoče vzpostaviti osebnega odnosa. Posledično je tudi delovanje države neoprijemljivo, vendar je tukaj z vso svojo močjo, ki je niti človek niti človeštvo ne moreta obvladati.

Država je torej tukaj, deluje z vso svojo močjo, v njej pa ne obstaja nobeno pravilo, norma, ni nikomur podvržena, ker je vse v njeni službi. Koristi drugih, njihove vrednote, cilji in kar bi bilo temu podobno, preprosto ne obstaja, zato je vsak, ki kaj takega predpostavlja ali zahteva od države, neodgovoren in v zmoti. Če sedaj navedeno miselno nerazsežnost prenesemo na raven diplomacije, dogovarjanj med državami, na razna področja sodelovanja, ni težko ugotoviti, da smo pred številnimi odprtimi vprašanji, na katera ni mogoče odgovoriti v duhu azijskih državnih principov. Predvsem zato, ker pojem načelo, princip tam preprosto ne obstaja. Zanje je načelo nekaj, kar si državnik postavi v imenu države, ki pa je v svojem bistvu prazna, brez trdnih in veljavnih počel.

Temeljne postavke EU v diametralnem nasprotju s cilji imperialnih državniških principov velesil tekmic EU

EU – za razliko od ZDA, Rusije in Kitajske – temelji na čisto drugi temeljni zamisli, namreč na načelu, da je človeška oseba v središču družbenega dogajanja v vsaki državi članici EU, da je vsak državniški princip države članice enakovreden državniškim principom držav članic, da je vsak državniški princip sprejet in spoštovan, v kolikor je navdih in vir blagostanja posamezne države in vseh članic EU skupaj, da je delovanje državnih in drugih ustanov usmerjeno v krepitev človekovega dostojanstva, v razvoj osebnosti vsakega človeka, da se evropska zakonodaja sprejema v soglasju vseh držav članic EU in po demokratičnih načelih, in še bi morali naštevati.

Navedene in druge temeljne postavke EU so tako rekoč v diametralnem nasprotju s cilji imperialnih državniških principov velesil tekmic EU. Najprej so neizprosna kritika sebičnih ciljev imperialnih državniških počel, ker vsaka navedena imperialna velesila uveljavlja svoje temeljne cilje na račun drugih držav, torej na mednarodni ravni. Na notranji državniški ravni ni v ospredju dostojanstvo vsake osebe in vse tisto, kar iz tega izvira, ampak cilji, ki jih določa državniški princip vsake imperialne države. Današnje imperialne države, ki so se same postavile v ospredje svetovne politike, so tekmice tudi same med seboj. Združuje jih le nasprotovanje krepitvi EU sedaj in v prihodnosti.

Izvirna zamisel sedanje EU preroškega pomena za vse človeštvo

V primeru, da bi sedanja evropska in krščanska demokratična izkušnja v EU začela slabeti na miselni ravni, bi to bila prva in zaskrbljujoča zmaga sedanjih samooklicanih treh imperialnih držav. V Evropi se vse premalo zavedamo, da je izvirna zamisel sedanje EU preroškega pomena za vse človeštvo in krepitev osebnega dostojanstva vsakega človeka, skratka vsakega zemljana. Zato je zmaga političnih strank v državah članicah EU, ki razvijajo in poglabljajo izvirno zamisel EU, poroštvo za boljše življenje ljudi najprej znotraj EU in po vsem svetu. Te stranke so v teh mesecih pred velikimi izzivi, ki izhajajo iz dejanskega stanja politične zavesti Evropejcev, ki jo je potrebno popeljati na višjo raven zamišljanja lastne prihodnosti, stomilijonsko množico volivcev  navdušiti za nove oblike prizadevanja za večje skupno dobro.

Hrepenenje po boljši prihodnosti je preprosto potrebno vzeti kot velikodušno držo najprej do kakovosti lastnega življenja in z zavestjo, da je v vsakem človeku v enaki meri prisotna želja, da ob svoji osebni istovetnosti v enaki meri razvije svojo družbeno razsežnost, ki se potem sama po sebi razvije v delovanje za skupno dobro. To dvojno ključno razsežnost vsakega človeka, da je namreč vsak od nas v enaki meri oseba in hkrati družbeno bitje, mora vsak stvaren človek odkriti in sprejeti in v vse to iskreno verovati.

Majske volitve pomembne za delovanje EU v prihodnosti

V tem celostnem prizadevanju za razvoj celotne človeške osebnosti pa je potrebno računati na vrsto zahtevnih odločitev in pravih neznank. Prava taka neznanka so razne sodobne tehnike oviranje evropskih integracijskih procesov. Tu naj navedemo le neke nove oblike kibernetičnih vojn, gospodarska izsiljevanja, zamišljanje novega OPEC, ki bi ga vodile Rusija, Savdska Arabija in še nekatere druge države. Ne bi nas smelo presenetiti še kakšna nova propaganda proti EU, ki bi izhajala iz izmišljanja novih laži in pol resnic o EU.

Prihodnje evropske volitve bodo dale prve zametke ali pa kar celovite odgovore tudi na te nove izzive. In prav zato so tako pomembne. Vsak od nas je povabljen, da stori kar največ, kar je v njegovi moči!