Mediji so nedvomno tema, ki zadeva vsakogar od nas, in nekaj, s čemer se vsakodnevno srečujemo. Kjerkoli smo, povsod smo v stiku z mediji. Pa naj si bodi, da smo v stiku z njimi prek časopisov in revij, radia in televizije, ali pa prek interneta in pametnih telefonov. Na nek način so mediji postali nepogrešljivi del našega življenja. Čeprav so mediji nekaj pozitivnega, predvsem v smislu povezovanja ljudi, pa so tudi pojav, o katerem kaže kritično razmišljati. Zakaj tako mislim, bom skušal pojasniti v nadaljevanju.
Vloga in moč medijev v družbi
Prvobitna vloga medijev je, da povezujejo, obveščajo, osveščajo in ozaveščajo ljudi, kot tudi, da omogočajo pretok informacij, oblikujejo javno mnenje, izobražujejo in nudijo zabavo najširšemu sloju prebivalstva. Ko je govor o medijih in njihovi vlogi v družbi, je pomembno poudariti, da mediji opravljajo dobro svoje poslanstvo le, če delujejo svobodno, verodostojno ter nepristransko. Gre za temeljne medijske standarde, ki veljajo ali naj bi veljali tako za zasebne kot in še bolj za javne medije.
Mediji imajo v demokratični družbi tudi pomembno nadzorno funkcijo in predstavljajo ogledalo odločitvam vsakokratne oblasti. Kot tako imenovana četrta oblast imajo mediji tudi moč, da odstavljajo in postavljajo vlade držav.
Velika moč medijev se kaže tudi sicer v družbi, predvsem v obliki nadzora mišljenja ljudi in njihovega dojemanja sveta. Da imajo mediji še večjo moč kot si mislimo, potrjujejo opravljene raziskave s področja medijske psihologije, psihologije oglaševanja in interneta. Rezultati omenjenih raziskav so namreč pokazali, da so družbene in politične teme, ki se pojavljajo v družbi, večinoma ali v pretežni meri posledica odločitev medijev. V zvezi s tem je pomenljiva ugotovitev, ki jo je podal avtor teorije medijske agende Max McCombs. V enem od intervjujev je namreč dejal, da se moč medijev skriva v njihovem določanju, o čem razmišljamo, katere politike podpirati in katera vprašanja so pomembna za družbo.
Če so v ne tako davni preteklosti mediji bolj ali manj dobro opravljali svoje poslanstvo, pa v sedanjosti ni več tako, pa so mediji v današnjem času vse manj zavezani medijskim standardom oziroma so vse bolj ujetniki medijskega aktivizma. Ta ujetost se kaže sicer na različne načine in v različnih oblikah, prevladuje pa ujetost, ki je politično in ideološko motivirana ter se kaže pri posredovanju medijskih vsebin in sporočil. Pristransko in navijaško poročanje, prirejene oziroma lažne novice, so le nekateri primeri, ki to potrjujejo in mnogim medijem odvzemajo verodostojnost. Če k temu dodamo še aktivizem, s katerim mediji podpirajo in promovirajo novodobne ideologije (kot so teorija spola, LGBT ideologija in druge podobne ideologije), je podoba medijskega aktivizma in neverodostojnosti sodobnih medijev še bolj razvidna. Zgovoren primer medijskega aktivizma in medijske neverodostojnosti so bile denimo tudi nedavne ameriške volitve, ko so ameriški mediji kar tekmovali v pristranskem poročanju in v odkritem napadanju predsedniškega kandidata ter zdajšnjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa.
Strategija sodobnih medijev
Čeprav uporabljajo sodobni mediji več strategij, je njihova temeljna ali osnovna strategija povečati našo pozornost do določene teme (jo narediti pomembno ali pa nepomembno) in nas hkrati s tem odvrniti od tem, ki medijem niso pomembne, da denimo sprožajo v javnosti razprave o pravici ljudi do evtanazije, cenzurirajo ali onemogočajo pa razprave o pravici otrok do življenja.
Značilnost sodobnih medijev tudi je, da želijo s posredovanjem informacij poseči v našo notranjost. Zakaj je temu tako, se odgovor skriva v dejstvu, da mediji želijo – s pomočjo sodobne psihologije in novodobnih tehnologij – manipulirati z nami, z našimi čustvi in razumom oziroma nas usmeriti v virtualno ali neresnično dogajanje ali v tisto, kar mediji želijo. S tem, ko mediji posegajo v našo notranjost, dosegajo nadzor nad našim obnašanjem oziroma vplivajo na naše potrošniške in druge navade. To mediji dosegajo tudi s tem, da uporabljajo subliminarna sporočila, to so sporočila, ki vplivajo na našo podzavest in omejujejo zmožnost razumske presoje in svobodne izbire.
Pri tej manipulaciji pa ne gre le za strategijo samih medijev, ampak gre za interese, ki se skrivajo v ozadju. Ti interesi so sicer različni, a najpogosteje so to partikularni interesi političnih in drugih lobijev ter interesi velikih multinacionalnih družb. Tipični primer medijskega promoviranja teh interesov so denimo medijska sporočila pred volitvami, ko se ljudje na podlagi zavajajočih medijskih sporočil odločajo o svojih političnih preferencah oziroma volijo kandidate ali politične stranke brez potrebnega razmisleka. Ali pa drug, še bolj nazoren primer, ko ljudje množično podlegajo medijskim reklamnim sporočilom in nakupujejo tudi stvari ali izdelke, ki jih sploh ne potrebujejo.
Problematičnost sodobnih medijev se kaže tudi pri izbiri novic, ki jih mediji posredujejo. Za sodobne medije je namreč značilno, da posvečajo večjo pozornost negativnim, kot pozitivnim pojavom v družbi, da mediji veliko raje poročajo o najrazličnejših aferah in tragičnih dogodkih, kot pa o pozitivnih dogodkih.
Pri izbiri novic je problematično tudi to, da se mediji sklicujejo na javni interes. Ne le zato, ker javni interes, ki ga mediji omenjajo, ne odraža vselej resničnega interesa javnosti oziroma je ta pogosto zlorabljen za cilje in namene medijev (za dvig poslušanosti in gledanosti posameznega medija), ampak tudi zato, ker mediji pod krinko javnega interesa velikokrat brezobzirno ter brezsramno posegajo v zasebnost posameznika ali posameznikov.
Vpliv medijev na družbo
Vpliv medijev na današnjo družbo je prisoten na vseh področjih in v skoraj vseh človekovih dejavnostih. Zaradi hitrega razvoja medijske tehnologije ter hitrega potovanja informacij je vedno več ljudi, ki medije uporablja in jim sledi. Dandanes se že od otrok pričakuje, da obvladajo vsaj osnovne veščine upravljanja in uporabe medijske tehnologije.
O vplivu sodobnih medijev na posameznika in družbo, obstajajo številne študije. Študija medijske psihologije je denimo (in med drugim) pokazala, da imajo mediji velik vpliv na naše zaznavanje in razumevanje stvari, kot tudi na naše obnašanje v vsakdanjem življenju. Vpliv medijev na nas je lahko pozitiven (če nas spodbuja k dobremu), lahko pa je – kar je pogost pojav – negativen in škodljiv. Čeprav mediji lahko škodljivo vplivajo na vsakogar, pa so njihovem škodljivem vplivu najbolj izpostavljeni otroci in mladostniki. Škodljiv vpliv medijev se v današnjem času kaže zlasti pri otrocih, saj so ti pogosto izpostavljeni neprimernim medijskim vsebinam (prikazovanju različnih vrst nasilja in drugih škodljivih vsebin), kar močno vpliva na njihov razvoj in vedenje. Seveda je treba tu omeniti tudi neodgovornost tistih staršev, ki gledanje škodljivih medijskih vsebin otrokom dovoljujejo oziroma “vzgojo” svojih otrok prepuščajo medijem, a s tem odgovornost medijev pri posredovanju neprimernih oziroma škodljivih vsebin ni nič manjša.
S pojavom elektronskih in digitalnih medijev se je povečala tudi medijska zasvojenost ljudi. Zasvojenost ljudi s televizijo, internetom in pametnimi telefoni ni povzročila le prekomerno uporabo teh medijev, ampak je povzročila tudi povečano odsotnost pristnih odnosov med ljudmi. Raziskave o vplivu medijev na socialno povezanost ljudi so sicer različne, prevladuje pa ugotovitev, da pretirana uporaba medijev – zlasti digitalnih – zmanjšuje potrebo in zanimanje ljudi za osebne stike z družino oziroma s prijatelji.
Povsem za konec še naslednja misel v razmislek: Kristus ni imel za seboj nobenih medijev in spletnih platform, pa se je krščanstvo razširilo po celotnem svetu; Ghandi prav tako ni imel za seboj nobenih medijev, pa je kljub temu njegovo sporočilo nenasilja prineslo ogromne spremembe v indijski družbi.
Najslabše se zgodi takrat, ko se medijev polastijo totalitarni ali avtoritarni režimi. Takrat dobesedno poneumljajo ljudi. Primer za kaj takega lahko najdemo kar v Sloveniji, ni nam treba na tuje. Velike in nenehne volilne zmage levih sil pri nas v največji meri omogočajo prav medijski monopoli, ki jih premorejo.