Med »slovenskim New Dealom« in »argentinskim scenarijem«

Avtor: Urban Vehovar. Vir: Finance. V zadnjem času se v medijih pojavlja vse več izjav ekonomistov, ki zagovarjajo keynesijanski projekt odrešitve slovenskega gospodarstva in družbe. Zakleti krog zadušene proizvodnje in povpraševanja naj bi razprla sredstva, ki bi v banke in gospodarstvo pritekla »od zgoraj« in »od zunaj«, v obliki svežega bančnega kapitala ter velikih infrastrukturnih projektov, ki bodo zaposlili podjetja in posameznike. Opozarjam pa, da je morebitna uvedba »slovenskega New Deala« nesmiselna in tudi nevarna, ker je zelo verjetno, da ga bo ugrabila slovenska poslovno-politična oligarhija.

….

Slovenska podjetja 
so prezadolžena

Vzporedno z vztrajnim in neustavljivim slabšanjem portfelja največjih bank se slabšata tudi posojilna in plačilna sposobnost podjetij. Banke sicer niso insolventne in so zmožne kreditirati podjetja, so pa pri odobravanju posojil previdnejše. Težava je tudi v tem, da so se slovenska podjetja od leta 2004 pa do danes prezadolžila in so zato nesposobna za najemanje novih bančnih posojil.

……

Morda nam grozi »argentinski scenarij«

V danih razmerah kaže, da je mogoče položaj v državi rešiti le z vnosom precejšnje količine denarja. Ta bo, na eni strani, vzpostavil normalne razmere v slovenskem bančnem sektorju, na drugi strani pa naj bi država s financiranjem velikih projektov (à la Hooverjev jez) spodbudila podjetniško dejavnost ter opogumila prebivalstvo oziroma uporabnike.

Vendar je prva rešitev skoraj neizvedljiva, ker se kriza v EU naglo poglablja in se EU o odgovoru nanjo ne more poenotiti. Če nemško ustavno sodišče prepreči, da bi Nemčija zagotovila denarna sredstva za evropski mehanizem stabilnosti (ESM), potem RS zanje pač ne bo mogla zaprositi. In četudi bi našli lastna sredstva za sanacijo bančnega sistema, bo to zelo slabo sporočilo za bonitetne hiše, ki bodo še znižale oceno posojilne sposobnosti države in njenih bank. Državne dokapitalizacije, ki potekajo v nedogled, namreč niso nikakršen dokaz zdravja bančnega sistema. V danih razmerah bi lahko bila edina realna rešitev »trojka«, z vsemi spremljajočimi ukrepi (nižanje plač javnih uslužbencev za približno 20 odstotkov …). Torej nam grozi – če bi vse drugo šlo po zlu – »argentinski scenarij«.

»Slovenski New Deal« 
je Kavelj 22

»Argentinskemu scenariju« bi se bilo mogoče izogniti, če bi skupaj z ukrepi »trojke« uvedli slovensko različico New Deala. Vendar je natančno tukaj tudi kavelj: slovenske različice New Deala smo namreč že imeli, in pokazalo se je, da preprosto ne delujejo ali pa so bili njihovi multiplikativni učinki zanemarljivi. Spomnite se samo na gradnjo slovenskega avtocestnega križa. Zgradili smo najdražje avtoceste na svetu, vendar so danes vsa velika gradbena podjetja v stečaju, kakšnih velikih multiplikativnih učinkov pa ni zaznati. Enako velja za stadion v Stožicah in enako se bo brez dvoma zgodilo s projektom TEŠ 6.

In, seveda, banke smo že reševali: zaradi slabega poslovanja in upravljanja bank v javni lasti smo v javne banke v postopkih dokapitalizacij prelili stotine milijonov evrov … In to ni bil denar zasebnikov, ampak denar, ki pripada skupnosti in bi lahko bil namenjen na primer za vzdrževanje pokojninske in socialne blagajne …

Več: Finance