Po navedbah Požareporta naj bi vlada na mesto sedanjega direktorja Urada RS za mladino, mag. Petra Debeljaka, v kratkem imenovala programskega direktorja Zavoda Y, Žiga Vavpotiča.
Kot ugotavljajo Slovenske novice, je eno ključnih vprašanj pri tem, koliko je kdo, ki ga nastavi Bratuškova, mlad in lep. Gotovo. A glede na to, da so (in bodo) mladi glavni plačniki današnje krize, so vprašanja, povezana s to tematiko, še veliko pomembnejša kot starost in izgled direktorjev.
Tale zapis zato ne želi biti nagib ne na stran Vavpotiča, ne na stran Debeljaka, ampak zgolj nizanje nekaj dejstev, ki splošni javnosti najbrž niso toliko poznana.
Debeljak je na čelu Urada RS za mladino zdržal več kot celoten mandat
Preden je na čelo Urada prišel Debeljak, so se direktorji menjali kar po vrsti. Urad je bil brez jasne strategije, utopija stalne rasti gospodarstva se je nadaljevala, krize ni bilo na vidiku in mladi posledično niso bili politična tema. Urad je bil tako lahko dojet tudi kot dobro plačana nagradna služba za zveste, kako ob tem delujemo organizacije v mladinskem sektorju, pa ni nikogar kaj dosti zanimalo.
Debeljak je na Urad za večino od nas, ki smo bili dejavni v mladinskem sektorju, prišel kot popoln neznanec. Seveda, vsakemu človeku daš možnost, a spraševali smo se: »Bo sploh razumel mladinsko delo in mladinsko politiko? Bo vedel, v čem je point vsega skupaj?«
Moja osebna vprašanja so se razblinila po približno pol leta. Postopoma, recimo temu, v štirih korakih.
- Ob imenovanju Debeljaka sem bil ravno še podpredsednik Mladinskega sveta Slovenije in videl sem, da bo dialog med Uradom in mladimi pod njegovim vodstvom mogoč.
- V naslednjem letu je Urad zagnal večje mrežne projekte med organizacijami, od koder izvira tudi eden najbolj inovativnih projektov, kar sem jih kdaj koordiniral, projekt Mladinski delavec.
- Leto dni za tem je izšlo najpopolnejše delo in raziskava na področju mladine v Sloveniji, Mladina 2010. Raziskava ni le najpopolnejša, bila je tudi najbolj odmevna in je po obdobju dr. Nastran Uletove predstavljala prepotrebno pluralizacijo pogleda na mlade v Sloveniji. Da ne bo pomote, nič nimam proti pogledom Uletove, navdihujejo me, ampak super je bilo imeti pluralnost mnenj.
- Raziskava pa je omogočila tudi razvoj medsektorskih politik na področju mladine. Ta oreh je v Sloveniji zaradi vertikalne organizacije javne uprave najbrž najtrši, tudi Debeljak ga ni strl, a je s svoje relativno šibke pozicije vendarle vložil kar nekaj truda v to.
Bo morebitni Vavpotič lahko konkuriral?
Žigo Vavpotiča poznam že iz časov, ko sem bil še vodja Mladinske akademije na Cehu. Bil je prvi človek, ki je prišel po drugi izvod knjižice Nefiks, ker je prvega že napolnil. Referenc torej celo morje, povečini mednarodnih. Zavod Y, ki ga vodi, je najbrž tudi najboljša možna referenca na področju današnje mladine. Mi X-i je ne razumemo več čisto v polnosti. Žigo tudi že danes, torej še pred prihodom na Urad, poznam kot človeka, s katerim je mogoče imeti odprt dialog.
Torej?
Na menjave na vrhu Urada smo navajeni že iz obdobja pred letom 2008. Navajeni smo tudi na menjave, ki v resnici niso menjave. Tiste, ko preoblikuješ nek vladni organ in to preoblikovanje uporabiš za izgovor, da tehnično v resnici nisi nikogar odstavil. Živimo pač v Sloveniji in kdor se tega še ni navadil, ni socializiran, če sem nekoliko sarkastičen.
Nekateri viri, ki jim sicer zaupam, so pri Debeljaku opazili tudi kakšen spodrsljaj. Sam se v to nisem poglabljal in teh spodrsljajev nisem opazil. Debeljak se mi zato zdi zelo nadpovprečen vodja Urada. Debeljakove uspehe in njegovo vodenje bo po mojem mnenju težko ponoviti, vendar je seveda mogoče. Skrbijo me le okoliške – ne-mladinske – slabe prakse in manire upravljanja v tej vladi. Da se jih Žiga le ne bi nalezel!
Matej Cepin, Socialna akademija
