Nič dobrega se ne obeta slovenščini. Pa ne samo zaradi vse manjšega števila rojstev Slovencev, ampak tudi zaradi hotenega ali nehotenega omalovaževanja slovenskega jezika in kulture s strani preštevilnih sodržavljanov. Ni pomembno, ali gre za lenobo, ali koristolovstvo, ali nastopaštvo, ali celo prezir – v vsakem primeru kratek konec potegne materinščina.
Slovenščina v znanosti
Kljub javnim polemikam je zmagoviti pohod angleščine pri študiju in raziskavah na fakultetah in inštitutih neustavljiv. Dovolj je, da se pojavi nekaj gostujočih tujih študentov (Erasmus), in že preklopimo na angleščino. Pisanje strokovnih člankov v slovenščini se marsikateremu avtorju zdi tratenje časa. Zaradi tega je ogrožen razvoj strokovne terminologije. Izobraženci so čedalje okornejši pri pisanju in govorjenju v slovenščini, še več, melodija slovenskega govorjenja postaja poangležena.
Slovenščina v glasbi
Zagovorniki izvajanja oper v slovenskih prevodih so omagali že davno. Na bleščečih prevodih Nika Štritofa in Pavla Oblaka, če omenimo dva najuspešnejša prevajalca, se je nabrala debela plast prahu. Škoda. Srednja pot, to je branje podnapisov ali nadnapisov, je zasilna rešitev, ki moti zbranost pri spremljanju odrskega dogajanja. Enako se seveda godi z oratorijsko in sakralno vokalno instrumentalno glasbo. Ustanovitelj in zborovodja društva Consortium musicum dr. Mirko Cuderman je napisal številne prevode, od Händlovega Mesije do Brahmsovega Nemškega rekviema, če omenimo le ta dva. Tudi na teh partiturah se nabira prah.
O svetu zabavne vokalne glasbe pa sploh ne kaže zgubljati besed. Anglo-amerikanizem ali izpeljanke nekdanje srbohrvaščine – samo to šteje v naših krajih, žal tudi na osvobojeni RTV Slovenija.
Konservatorij in Akademija za glasbo brez slovenščine
Povod za tokratno razmišljanje je koncert Komornega zbora Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana v Sakralnem abonmaju (24. april, uršulinska cerkev, KD Schellenburg). Zbor od leta 2010 zelo uspešno vodi skladatelj in pedagog Ambrož Čopi. Pod njegovim vodstvom se je zbor iz sivega povprečja prebil med najkvalitetnejše slovenske zbore. Doma in v tujini vzbuja pozornost in prejema pohvale ter prestižne nagrade. Lahko smo veseli, da na Konservatoriju dajejo pomembno mesto zborovskem petju in vzgajajo nove generacije pevcev. Kako – pa v nadaljevanju.
Žal je vrhunska poustvaritev skladb mladih slovenskih skladateljev na nedavnem ljubljanskem koncertu pustila grenak priokus. Uglasbena besedila so bila latinska, starocerkvenoslovanska in kakopak angleška. Publika, ki so jo sestavljali predvsem pevski ljubitelji in ne glasbeni strokovnjaki nekje na Švedskem ali Filipinih, je zaman čakala na vsaj eno skladbo s slovenskim besedilom. Sodobno, ne že ponarodelo, kot sta na primer Oj, Triglav, moj dom ali Marija skoz´ življenje. O latinskih besedilih, ki so slovenska tradicija, ne bomo zgubljali besed. Skladatelja Andreja Makorja lahko iskreno pohvalimo, da je iz skorajšnje pozabe potegnili staro cerkveno slovanščino; ne samo besedila ampak tudi melos. Na ta način mladi skladatelj odpira oči prenekateremu Slovencu, ki ima staro cerkveno slovanščino za arhaično ruščino in ne našo dediščino.
Angleščina je kot japonski dresnik, ki se razrašča na vsakem koraku in duši drugo rastlinje! Ta prispodoba je kar pravšnja za opis stanja v Čopijevem »vrtu«. Biblijska Visoka pesem (Vstani, moja draga, lepotica moja) in Matejev evangelij (Poglejte ptice neba!) se je skladatelju Čopiju, Primorcu(!) iz Bovca, zdela prikladnejša v angleščini kot v slovenščini. Kaj vse so njegovi že pokojni ali pa močno ostareli Primorci žrtvovali za slovensko besedo in pesem! Naslov Čopijeve maše Mass of Joy, ki je uglasbena na standardno latinsko (in delno grško) besedilo, je milo rečeno sračje gnezdo. Ni pomembno, ali je to zdrs ali nastopaštvo, dejstvo je, da je (še zlasti za pedagoga) naslov povsem neprimeren. Klasiki so latinske maše pogosto naslavljali z Missa solemnis, ali brevis, ali in honorem, ali in major/minor, (slovesna, kratka, v čast, dur/mol tonovski način). Onstran Atlantika imajo tudi Jazz Mass pa Polka Mass (pri slovenskih izseljencih) pa tudi Mass of Joy. Čopijev naslov maše torej ni izviren, ampak lažno svetovljanski. Če skladatelj pričakuje, da bodo po njegovih skladbah posegali tuji zbori celo pogosteje kot domači, naj se odloči za dvojezičnost. S tem bi se pridružil skladateljem vokalne glasbe, ki že ustvarjajo tako.
Ne moremo se znebiti vtisa, da ima novi rod slovenskih skladateljev mačehovski odnos ali celo prezir do slovenskega jezika. Ob dolžnem spoštovanju do nadarjenih in celo nekaterih v tujini opaženih slovenskih skladateljev jih je vendarle treba z zaskrbljenostjo opozoriti, da so Slovenci. Tako Konservatorij kot tudi Akademija za glasbo UL nam, kot vse kaže, vzgajata glasbenike s spodrezanimi slovenskimi koreninami.
Temačna napoved
Gorje, da daleč ni ta dan, ko bomo morda poslušali Mass of Joke in bodo glasbeniki in drugi izobraženci prezirali vse, kar je slovensko. Bomo tako kot nekoč Irci tudi mi prevzeli angleščino? Dvestoletni krog, na katerega začetku je nesmrtni Prešeren zapisal, da »kar ni tuje, zaničuješ«, je sklenjen. Skoraj bomo spet na začetku, tokrat v neizenačenem boju z angleščino. Smo se že predali ali prodali?
Na nekaterih fakultetah, na primer na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, so predavanja za doktorski študij izključno v angleščini. Posledično imajo mnogi študenti težavo s poznavanjem strokovne terminologije v slovenskem jeziku.
Strojniški vestnik, ki je bil v moji mladosti še v slovenščini, je že pred mnogimi leti postal dvojezičen (angleško slovenski). Kar nekaj let pa je le še v angleščini. Na uradno vprašanje, zakaj tako, vam bo FS odgovorila, da zato Strojniški vestnik velja za mednarodno literaturo in objavljanje v njem avtorjem prinese več točk. Halo!?
Videti je, da se Slovenija vrača v 19. stoletje, ko sta se dva slovenska intelektualca, ki sta hotela imeti strokovno debato, morala pogovarjati v nemščini, ker slovenščina še ni vsebovala ustreznih strokovnih besed. Danes se ta situacija ponavlja, le da je nemščino nadomestila angleščina. Toda, če so nam nekoč nemščino vsiljevali tu vladajoči Nemci, si danes angleščino vsiljujemo kar sami. Pri tem v naši ustavi piče, da je v Sloveniji uraden jezik slovenščina.
Slovenščina v srednji šoli
Bil sem na koncertu, kjer nek zbor Škofijske klasične gimnazije ni zapel niti ene same slovenske pesmi.