Meseca aprila leta 1972 so mediji pisali o znanem novomeškem arhitektu prof. Marjanu Mušiču, ki je prejel Prešernovo nagrado. Mušič je izhajal iz kroga kulturnikov in umetnikov Novomeške pomladi, kot so bili: Podbevšek, Jakac, Jakopič, Kogoj, Vidmar, Betetto in drugi. Vneto se je ogreval za novo evropsko renesanso, ki so jo poosebljali Apollinaire, Marinetti, Pcasso, Braque, Le Corbusier in drugi pri tem pa je podpiral Podbevškov kulturni program v približevanju umetnosti ljudstvu in združevanju vseh pogledov na umetnostne pojave.
Mušič se je odločil za arhitekturo ravno v letu 1920, ko se je Jože Plečnik vrnil iz Prage. Leta 1929 je diplomiral in odšel v Split in v Dubrovnik na izpopolnjevanje. Po drugi svetovni vojni se je zaposlil kot načelnik urbanističnega oddelka na Ministrstvu za gradnje in začel predavati zgodovino urbanizma in arhitekture. Sodeloval je pri urejanju splitske Dioklecianove palače, palače Sv. Sofije v Ohridu, baziliki v Poreču, veliko pa je prenavljal tudi v Novem mestu. Njegova arhitektura je imela sugestivno moč mojstra z veliko mero estetike, etike in humanizma.
Foto.: Slovenia info
