Avtor: STA, B.S. Ministrska ekipa je na nek način presenečenje, med kandidati za ministre in ministrice je precej imen, ki so slovenski javnost relativno neznana, izpostavlja odgovorni urednik tednika Demokracija Metod Berlec. Po mnenju urednika Sobotne priloge Alija Žerdina to kaže, da je imela mandatarka velike težave, da bi pritegnila v posadko znane ljudi.
Žerdina najprej moti način sestavljanja ministrske ekipe. “Če ta koalicija obljublja neko novo politično kulturo, potem pa kandidatne liste oddaja ob nemogočih nočnih urah, to ne vzbuja posebnega zaupanja, saj kaže, da ima izjemne težave z usklajevanjem,” izpostavlja.
Berlec ob tem izpostavlja, da ministrsko ekipo deloma sestavljajo ljudje, ki so ta mesta že zasedali, kvota ministrskih kandidatov iz Pozitivne Slovenije pa da je bolj “tretjerazredna liga”. Predvsem ga preseneča imenovanje oziroma velike težave, ki jih je imela mandatarka z izbiro finančnega ministra. Ob tem dodaja, da je kandidat Uroš Čufer obremenjen s to hipoteko, da prihaja iz NLB; “na nek način nosi soodgovornost za slabo poslovanje NLB, tako da bo tukaj še veliko problemov”, je ocenil Berlec.
Na vprašanje, zakaj je imela Bratuškova težave z vabljenjem ljudi v svojo posadko, pa se po mnenju Žerdina ponuja en odgovor, “in sicer to, da v sami poslovni skupnosti ta poskus ni bil prepoznan kot dovolj kredibilen, da bi ljudje odločili, da v to ekipo vstopijo”.
Čeprav ga skrbi, da se izkušeni ljudje ne odločijo za ministrsko delo, Žerdin posameznike, ki se za to ne odločijo, razume. “Takoj namreč padejo v kolesje sumničenj. Hkrati pa bi vsak kandidat z izkušnjami in verodostojnostjo, ki bi se odločil, da gre v vladno službo, pristal na to, da prejema občutno nižjo plačo, kot jo dobiva kje drugje, na primer v gospodarstvu. Ljudem se ne izide osebna računica,” je dejal Žerdin.
Zato se bo po njegovem mnenju morala država odločiti, ali pristaja na logiko, da se za ministrske službe potegujejo zgolj ljudje, ki se za to odločijo zaradi nekih osebnih interesov, ali pa bo zagotovila pogoje, da bodo te službe prevzemali ljudje, ki osebnih motivov nimajo, pa so hkrati pripravljeni delovati v skupno dobro.
Berlec pa je prepričan, da ima mandatarka v osnovi probleme sama s seboj, s svojo kredibilnostjo. Ob tem izpostavlja, da se še ni distancirala od Zorana Jankovića, ki da je še vedno zamrznjeni predsednik stranke, poleg tega sta v predlagani ministrski ekipi dva iz Jankovićeve občinske uprave. Bratuškovo bremeni tudi domneva plagiatorstva.
Ker mandatarka “ne vzbuja zaupanja” in so takšni tudi koalicijski partnerji, Berleca ne preseneča, da je Bratuškova težko našla človeka, ki bi vodil finančni resor. Lahko se namreč zgodi, da bodo koalicijski partnerji, tako kot so Janši, tudi Alenki Bratušek kmalu po potrditvi vlade “skočili v hrbet”. “Ta vlada je taka, da se lahko zgodi, da bo po parih mesecih enako nepriljubljena ali pa še bolj nepriljubljena, kot je sedaj odhajajoča vlada. Ocenili so, da se ne splača izpostavljati za par mesecev,” meni Berlec. Ob tem dodaja, da ravno težave pri iskanju finančnega ministra dokazujejo, na kako trhlih nogah je ta projekt.
Berlec tako pričakuje, da bo imela ekipa Bratuškove velike težave, tako zaradi prvaka DL Gregorja Viranta, ki je nepredvidljiv, kot zaradi dejstva, da v vladi ne bo prvaka SD Igorja Lukšiča, ki “bo imel na nek način svoja ločena mnenja”. Po mnenju Berleca je “misija nemogoče”, da bo imela Bratuškova vse tri predsednike koalicijskih partneric pod kontrolo. Je pa vprašanje, koliko bo ona vodila vlado in koliko botri iz ozadja, je še dodal.
Žerdin je še izpostavil, da naj bi šlo za ekipo, ki ima omejen mandat in je prehodne narave, hkrati pa ima v koalicijski pogodbi cel kup zelo zahtevnih projektov, ki so vezani predvsem na energetiko, denimo elektrarne na Savi. “Kot državljan nisem navdušen, imam nekaj razlogov za zaskrbljenost: obljube o strokovni vladi so se relativno hitro razblinile, neki namigi, da bi bil resor za kulturo dodeljen civilnodružbenim skupinam, se niso izkazali za točne …,” je naštel.
Prav tako za zdaj ni povsem natančno razbral, kaj je prva prioriteta te koalicije. “Fraza o umirjanju razmer v državi je simpatična, ni pa zadostna. Enako velja tudi za frazo o končanju politične krize, ki tudi ni točna, saj ne vemo, ali smo končali politično krizo ali ne, ker ima ta posadka omejen rok trajanja,” navaja Žerdin.
Prioriteta o tem, da se bodo lotili infrastrukturnih projektov, je zelo v oblakih, prioriteta o ureditvi odnosov s Hrvaško in ratifikaciji dokumentov pa samoumevna, še meni Žerdin. “Glede obljub o prenehanju političnih kadrovanj velja počakati nekaj dni, pa bomo videli, v kolikšni meri ta vlada ne bo dojemljiva za pritiske kakšnih nenavadnih lobijev,” je pristavil.
Berlec pa o prioritetah koalicijske pogodbe pravi, da so zelo splošne, zelo neopredeljene. “Imajo cel kup stvari, ki jih je odhajajoča vlada že speljala, so stvari, ki jih je treba samo nadaljevati. Ključno se mi zdi, kako bodo ravnali pri javnofinančni porabi, Slovenskem državnem holdingu, slabi banki”. Tukaj je njihova odgovornost izjemno velika, še dodaja Berlec.
Vir: Demokracija
