Bosta Cerar in “njegov” minister prevzela odgovornost, če se bo čez čas izkazalo, da nam je Magna “uvalila” samo lakirnico, za drugo pa se lahko obrišemo pod nosom? Da sta leta 2017, za lasten politični kapital, iz Slovenije delala banana republiko?
Magna Carta
Magna Carta je stara mama vseh ustav. Spisana leta 1215 z namenom omejiti moč angleškega kralja nad njegovimi podaniki.
To je še vedno osnovna ideja vseh ustav. Ustava ščiti prebivalce pred samovoljo oblasti. No, naš ustavni pravnik Cerar je svojo moč popravljati ustavo izkoristil v nasprotno smer. Za to, da oblasti prigrabi nove pristojnosti. Nacionaliziral je vodne vire v državi. In Cerarjeva socialistična druščina ima glede ustave še precej podobnih idej.
Ni zgolj mala lingvistična ironija, da zdaj isti Cerar znova razkazuje samovoljo oblasti v primeru, ki se imenuje Magna. Gre za vzorec vladanja. O tem, kako se ta samovolja oblasti manifestira, so dovolj dobro napisali drugi, na primer tule (Dobovšek) in tule (Hanžek), in ne bom ponavljal.
Je ta samovolja upravičena? Meni najbrž ni treba razlagati, da podpiram tuje investicije. O tem pišem kolumne v vodilnih slovenskih medijih več kot dvajset let. Moja dilema je naslednja – naj država, točno določenemu investitorju, za lakirnico s 300 zaposlenimi odkešira 19 milijonov subvencije, sprejme poseben zakon in izsiljuje lastnike zemljišč z grožnjo razlastitve? Ali naj raje ustvarja okolje, ki bo bolj prijazno do vseh investitorjev?
Magna ekologija
Magnino investicijo se poenostavljeno, a napačno, označuje za lakirnico. Uradno je ličarski obrat, poleg lakirnice vključuje tudi galvano. Vsaka avtomobilska karoserija gre pred lakiranjem v cinkanje. Galvanizacija pa je, kot ve vsakdo, ki ta posel vsaj približno pozna, ekološka nočna mora kovinsko predelovalne industrije.
Praktično 100 % pravilo v avtomobilski industriji je, da je ličarski obrat lociran v sklopu glavne tovarne, torej karosernice in montaže. Logistični problemi prevažanja karoserijskih delov in celote na drugo lokacijo in nazaj so enormni. Ne gre samo za prevozni strošek, ampak predvsem za dodatne težave pri optimizaciji procesa in dodatna tveganja napak. Vašemu kolumnistu so te stvari znane iz časa, ko je bil član nadzornega sveta Revoza.
Najbolj smiselna razlaga dejstva, da Magna išče prostor za lakirnico na zunanji lokaciji, čim bližje, a izven Avstrije, je ta, da ocenjuje, da bi imela doma s pridobivanjem soglasij prevelike probleme.
Magna zaposlitve
Seveda je bistveno vprašanje, ali govorimo o 300 zaposlenih v lakirnici ali 3.000 zaposlenih v integrirani tovarni s karosernico in montažo. Drugo bi bila velika pridobitev za regijo in vso Slovenijo, prvo – ne ravno. O čem torej govorimo? Sam menim, da najverjetneje samo o lakirnici. Moji argumenti?
Če ste skrbno spremljali nastope Magninih predstavnikov ob predstavitvi investicije v naših medijih, ste lahko opazili, da so se absolutno izogibali čemurkoli, kar bi lahko dišalo po obljubi glede naslednjih faz investicije. Njihova pravna služba jih je dobro zdresirala. Te obljube so prodajali izključno naši vladni predstavniki.
In če analizirate Magnino ravnanje v nadaljevanju zgodbe, ko slovenski javnosti raje grozi s selitvijo projekta na Madžarsko, kot da bi ponudila svojim podpornikom dodatne argumente s kakšno trdnejšo zavezo o nadaljnjih fazah investicije, si lahko že seštejete dva in dva.
Razlaga, da Magna kot javna družba ne more dajati tovrstnih zavez, je za lase privlečena. Magna lahko sklepa kakršnekoli dogovore in pogodbe, ki jih želi. Če ocenjuje, da gre za dovolj pomembne zadeve, jih mora po določenih pravilih razkriti javnosti. Seveda Magna ne more zatrdno napovedati rasti obsega svojega poslovanja v prihodnjih letih. Brez težav pa lahko kot del pogodbe z vlado glede investicije podpiše neko takšno zavezo, kot na primer: če bo Magna v naslednjih desetih letih gradila novo integrirano tovarno v krogu 500 km od Gradca, bo ta v Hočah. V nasprotnem primeru sledi pogodbena kazen v obliki xxx in v znesku yyy. Vsaka normalna vlada bi nekaj podobnega zahtevala. In če bi Cerar in Počivalšek uspela izpogajati karkoli v tej smeri, ne dvomim, da bi to obešala na največji zvon. Tako pa – nič od nič.
Povsem realna je ocena, da naslednje faze Magnine investicije v Hočah temeljijo na starem pravnem načelu “obećanje ludom radovanje”, ki ga je Magna prodala Cerarju in Počivalšku in ga ta dva veselo prodajata naprej slovenski javnosti.
Magna sramota
Država, ki za ekološko vprašljivo lakirnico s 300 zaposlenimi sprejme poseben zakon, grozi prebivalcem z razlastitvijo, plačuje nesorazmerno visoko subvencijo in stiska nevladne organizacije, je za moje pojme banana republika. V banana republiki življenje in razvoj nista rezultat svobodnega delovanja njenih subjektov, ampak interesov in muh oligarhije na oblasti. Do projektov, ki so po ekonomski upravičenosti vsaj mejni, če že ne čista traparija, kot sta Magna in drugi tir, Cerarjeva vlada pristopa z akti čiste oblastne volje, ki se jih ne bi sramovala Kidrič ali Franc Leskošek Luka. To kaže na centralnoplanski mindset, mentalno naravnanost trenutne oblasti. Vlada je tu zato, da poriva velike projekte po svojih voluntarističnih muhah, ne zato, da bi ustvarjala okolje, ki spodbuja aktivnost, investiranje in razvoj. Minister Počivalšek je živo utelešenje tega mindseta, Cerar pa njegov prikriti, a še nevarnejši agent. Bosta prevzela odgovornost, če se bo čez čas izkazalo, da nam je Magna “uvalila” samo lakirnico, za drugo pa se lahko obrišemo pod nosom? Da sta leta 2017, za lasten politični kapital, iz Slovenije delala banana republiko?
Kolumna je bila prvič objavljena na spleltni strani PRSTAN.
