Abbi donna di te minore, se vuoi essere signore.
(Imej za ženo tebi manjšo, če hočeš biti gospod.)
Italijanski pregovor
22. julija 2016 prvič praznujemo dan Marije Magdalene kot praznik. V hierarhiji katoliških praznovanj je namreč 2. junija letos z vatikanskim dekretom god Marije Magdalene napredoval iz ravni „obveznega goda“ na raven „praznika“. Papež Frančišek hoče s to potezo poudariti odlično vlogo Marije Magdalene v evangelijih in v življenju prve skupnosti. Obenem pa v skladu z zadnjimi znanstvenimi dognanji prispeva k odpravi „zgodovinske krivice“, ki je je bil deležen lik Marije Magdalene. Slednja namreč ni bila prostitutka, ni bili spokornica (v smislu odmaknjenega spokorniškega življenja) in ni bila Jezusova žena. Gre za tri trdovratne zmote, ki jih imamo dolžnost počasi zradirati.
1. Ni bila prostitutka, imela pa je težko preteklost
Prvi mit o Mariji Magdaleni je, da je bila prostitutka. Mit temelji na sedmem poglavju Lukovega evangelija, kjer imamo prizor, ko „neka žena, ki je bila v mestu grešnica“ Jezusu s solzami moči noge, mu jih mazili in briše s svojimi lasmi. To ni Marija Magdalena! A stoletja bibličnih razlag, pridig in slikarskih upodobitev so v tej grešnici videle Marijo Magdaleno. Zakaj? Zato ker Magdalena z imenom in priimkom nastopi takoj v naslednjem poglavju. Na začetku osmega poglavja Lukovega evangelija beremo: „Potem je hodil od mesta do mesta in od vasi do vasi, oznanjal in razglašal evangelij o Božjem kraljestvu. Z njim so bili dvanajsteri in nekaj žená, ki jih je ozdravil zlih duhov in bolezni: Marija, imenovana Magdalena, iz katere je odšlo sedem demonov,…“
Marija Magdalen je obveljala za spreobrnjeno prostitutko, ker se je napačno ali prehitro povezovalo troje:
- varljiva bližina zapisov v Luku: najprej grešnica v 7. poglavju, takoj nato Marija Magdalena v 8. poglavju;
- „sedem demonov“, ki so zapustili Magdaleno, ni nujno seksualnega značaja; število sedem je simbolno in pomeni „veliko“; „sedem demonov“ lahko ponazarja neko zelo težko zdravstveno in čustveno situacijo; Marija Magdalena je zagotovo imela težko preteklost in globoko travmo, iz katere jo je rešil Jezus;
- galilejsko objezersko mestece Magdala, od koder je prihajala Marija Magdalena, je bilo na slabem glasu zaradi blagostanja in določene moralne razpuščenosti; obstaja seveda možnost, da je to mesto duševno precej zaznamovalo Marijo tudi v smislu negativne seksualne izkušnje (nekateri namigujejo na spolno suženjstvo).
2. Ni bila spokornica, (verjetno) je bila cerkvena voditeljica
Če je Marija iz Magdale bila nekoč prostitutka, kaj bo delala zdaj, ko to ni več in hoče služiti Bogu? Zgodnji srednji vek je našel rešitev: spokornica bo! In to je drugi mit. Nobenega svetopisemskega ali zgodovinskega dokaza ni, da je Marija Magdalena obdobje po Jezusovem vnebohodu preživela umaknjena v samoti predajajoč se spokorniškim opravilom zaradi grehov svoje preteklosti, pa vendar smo jo do nedavnega upodabljali kot jokajočo žensko z razpuščenimi lasmi, ki zre v lobanjo. Taka podoba je odgovarjala „protiseksualni revoluciji“, ki se je začela z Avguštinom in je stoletja obvladovala zahodno krščansko moralko in duhovnost. Pod-sporočilo je bilo naslednje: lepa in privlačna ženska naj se skrije pred svetom in nič ni narobe, če preventivno joče nad svojo greha zmožno naravo. (Zanimivo: vzhodno krščanstvo Marije Magdalene ni risalo kot spokorjene prostitutke.)
Zadnje raziskave gredo v drugo smer. Marija Magdalena se vse bolj kaže kot ena izmed vodilnih likov prvotne Cerkve. Bila je prva priča Jezusovega vstajenja, prva, ki je apostolom povedala o praznem grobu. Tomaž Akvinski jo imenuje „Apostola Apostolorum“ (apostolka apostolov). Je ta njena vloga bila slučajna? Ali je na velikonočni dan svojo pomembno vlogo zaključila ali pa je še kakšno desetletje ali dve po Jezusovem vnebohodu nadaljevala z aktivno vlogo oznanjevalke in organizatorke skupnosti. Pred nekaj leti sem v Madridu poslušal predavanja iz Nove Zaveze, v katerih so se predavatelji močno nagibali k tezi, da je Marija Magdalena „apostolsko“ službo nekje v okolici Jeruzalema vršila vse do svoje smrti. V skladu s splošno tendenco drugega stoletja, ko so ženske iz vidnejših in vodilnih vlog znotraj Cerkve počasi izginjale, se je tudi na vodilno vlogo Marije Magdalene „pozabilo“.
3. Ni bila Jezusova žena in pramati Merovingov
Recimo, o zgodovinski Magdali, od koder izhaja Marija Magdalena, danes vedo povedati kaj le strokovnjaki. O tem, da je Marija Magdalena bila Jezusova žena, ki je z Jezusovim biološkim potomcem pod srcem zbežala preko morja v južno Francijo in tam umrla, pa vedo povedati slovenski srednješolci, ki v petek popoldan popivajo v parku. Jezusov in Magdalenin sin naj bi nato postal praoče frankovske dinastije Merovingov, katere člani naj bi med drugim imeli to lastnost, da so z dotikom ozdravljali bolnike – točno tako kot njihov daljni prednik v Palestini, preden so ga dali na križ. Legenda o „svetem gralu“ naše srednješolce še pouči, da je Marija Magdalena v središču največje zarote v zgodovini človeštva ter da je na tej zaroti zgrajena celotna zgradba krščanstva. Roman Dana Browna „Da Vincijeva šifra“ in po romanu posneti film sta doživela svetovni uspeh, ker sta nam pomagala končno dešifrirati šifro vseh šifer, ter zvedeti, kdo je bila resnična Marija Magdalena. In sesuli smo krščanstvo…
Naš komentar? Malo morgen.
Gre za prastaro gnostično tradicijo in minorno a trdoživo legendo, ki hoče Marijo Magdaleno prikazati kot Jezusovo ženo, a danes ta tradicija dlje kot do burjenja domišljije in do bajnih zaslužkov nekaterih svečenikov sodobne pop-kulture ne pride.
Pripis uredništva: Branko Cestnik je teolog, filozof, pater klaretinec, skavt in bloger. Sodeluje pri pastoralni refleksiji Cerkve na Slovenskem.
