Madžarska nova ustava

Madžarska je pred dobrim mesecem popolnoma prenovila svojo ustavo, ki bo začela veljati s 1.1.2012. Za vladajočo stranko Fidesz premiera Viktorja Orbana je bil to vzrok za veliko slavje, za številne nasprotnike pa ne. Slišali smo veliko bitko, češ da ustava krši mednarodne in evropske standarde človekovih pravic, napadi so bili predvsem na člene, ki črpajo iz krščanskih vrednot.

V preambuli, ki sicer ni pravno zavezujoča, je mogoče brati o Bogu, krščanstvu in sveti madžarski kroni, domovini in tradicionalnih družinskih vrednotah. Za nekatere so sporni členi, ki družino opredeljujejo kot zvezo moškega in ženske oziroma določajo zaščito življenja od trenutka oploditve.

Slovenci Evropske ljudske stranke – ELS smo Madžare močno podprli, edino na področju pravic manjšin smo podarili, da ta ustava ne sme na nikakršen način zmanjšati pravic manjšin. Dobili smo zagotovilo, da jih ne bo.

Vlada je pripravila zagovor ustave, ki smo ga prevedli (zato je malo trajalo) in ga lahko najdete v priponki. Zagotavljajo, da bo ustava dokončala dvajsetletni prehod od komunizma k demokraciji, omogočila soliden gospodarski razvoj in preprečila škandale, ki so pretresali prejšnjo socialdemokratsko vlado.

Predvsem bi izpostavil naslednje točke:

  • Omemba boga na začetku preambule ustave je citat iz prvega odstavka madžarske državne himne. Tudi druge evropske ustave (na primer nemška, poljska, grška in irska) se sklicujejo na krščanstvo ali boga. Ustava priznava vse verske tradicije, ki obstajajo na Madžarskem.
  • Zaščita zarodka: Ustava ne uvaja prepovedi splava. S tem, ko predpisuje varstvo življenja zarodka, potrjuje sodno prakso madžarskega ustavnega sodišča v zadnjih dveh desetletjih. To je dokaz, da je obramba življenja zarodka državni cilj na ustavni ravni.
  • Vprašanje varstva narodnostnih manjšin: Nova ustava razglaša, da so narodnostne ali etnične manjšine, živeče na Madžarskem, obravnavane kot del madžarske države in madžarske politične skupnosti. Besedilo jasno navaja, da imajo narodnostne manjšinske skupnosti med drugim pravico svobodno izražati svojo identiteto, uporabljati svoj materni jezik in gojiti svojo kulturo. Ustava jim zagotavlja tudi pravico do kolektivne udeležbe v javnih zadevah, zastopstvo na lokalni in državni ravni ter ohranitev vseh pravic, ki so jim bile že dane.
  • Vprašanje zakonske zveze in družine: Obstoječe ustavne določbe (na podlagi sklepa ustavnega sodišča iz leta 1995) o zakonski zvezi ostajajo nespremenjene.Nova ustava bo priznavala zakonsko zvezo kot zvezo moškega in ženske, kot je določeno tudi v mnogih drugih državah članicah EU (npr. Poljski, Latviji, Litvi in Bolgariji). Ta ureditev ne zadeva registriranega partnerstva, katerega pravni učinki so v veliki meri enaki kot pri zakonski zvezi in ki je na voljo tudi za istospolne partnerje. Opredelitev zakonske zveze ni povezana z opredelitvijo družine, kar pomeni, da ustava podpira različne oblike družine, npr. tudi enostarševske.

Klemen Žumer, Bruselj