Zanesljivost je hrbtenica bivanja in medčloveškega sožitja. Je ena od kreposti, ki bi morala biti zanesljivo obča vrednota, a je žalibog nezanesljiva. To je svojevrsten paradoks, kajti ne mine dan, da se ne bi zanašali na nekaj ali nekoga, pravzaprav je to eno od naših najpogostejših občutenj. Nezanesljivost do sočloveka je praviloma lahko opravičljiva le zaradi demence in preostalih bolezni, ravnanj tretjih oseb in višje sile, drugače je skrajno neetična.
Zanašamo se na svoje telo, čutila, zdravje, um in intuicijo, ki so potrebni za nemoteno delovanje, zato jih štejemo za samoumevne, dokler nas ne pustijo na cedilu. Idealisti še vedno verjamemo v zanesljivo pravno in socialno državo, ki nam v zameno za davke zagotavlja človekove pravice, svoboščine, blaginjo in občo srečo. Zanašamo se na meteorologe ali intimne vremenske občutke in smo nejevoljni, če nas zjutraj preseneti megla z dežjem namesto napovedanega sonca. Zanašamo se na garantirano brezhibno delovanje tehničnih naprav, a pogosto zanemarimo navodila za uporabo, ki so včasih tako komplicirana in nezanesljiva, da terjajo dodatna pojasnila. Zanašamo se na uresničitev sanj, na prijazno usodo, boga, posmrtno življenje in še marsikaj, kar sega onkraj zanesljivosti in je v domeni hrepenenja, upanja in duhovnosti.
Zanašamo se na ljudi, na partnerje, prijatelje, otroke, sodelavce, šefe, podrejene, zdravnike, farmacevte, obrtnike, novinarje, predsednike, poslance, ministre, odvetnike in sodnike. Kljub duševnim opeklinam še naprej naivno pričakujemo, da so modri, dobri, odgovorni, točni, zaupljivi in vredni zaupanja, zvesti dani besedi in načelu pacta sunt servanda, korektni, skrbni, dosledni, diskretni, častni, lojalni, zvesti, nesebični, nepreračunljivi, radodarni, gostoljubni, sočutni, empatični, hudomušni, pošteni, prijazni, prizanesljivi, etični, moralni, spoštljivi, zavzeti, ljubeznivi in vsestransko takšni, kot si vsak zase predstavljamo idealnega sočloveka.
Po Slovarju slovenskega knjižnega jezika je zanesljiv tisti človek, na katerega se da zanesti, denimo na zanesljivega delavca ali pričo. Nekdo je zanesljiv pri delu in čustveno zanesljiv, a je politično nezanesljiv; zaupni dokumenti so v zanesljivih rokah, mediji se sklicujejo na zanesljive vire informacij; imamo zanesljiv občutek, okus in spomin; vozimo kompakten in zanesljiv avtomobil in se občasno zgražamo nad zanesljivo tehtnico.
Prav tako je zanesljiv tisti, ki ne vzbuja nobenega dvoma ali pomislekov glede neke uresničitve, nastopa in obstajanja. Nekomu napovedujejo zanesljiv poraz ali uspeh, drugega smo rešili zanesljive smrti, tretji išče zanesljiv zaslužek, četrti zahteva zanesljivo nakazovanje obrokov za odplačilo dolga. Zanesljivost je resničnost ali pravilnost, recimo nimamo še zanesljivega dokaza, uporabljamo zanesljivo znanstveno metodo, čeravno naše primerjave niso vedno zanesljive in zato sevamo zanesljiva znamenja podatkovne okuženosti.
Zanesljivost je varnost in uspešnost: z zanesljivim gibom je odprl padalo; njegov položaj v vladi ni posebno zanesljiv; preventiva je zanesljiva obramba proti bolezni; ima našo zanesljivo, trdno oporo; četudi počasi, toda zanesljivo izgublja popularnost; česar se loti, zanesljivo tudi izpelje; zanesljivo sme računati na vozniški izpit, če bo vozil zanesljivo, ampak ljudje mu zanesljivo ne bodo verjeli, da ni podkupil inštruktorja; domače moštvo je zanesljivo zmagalo z razmeroma veliko razliko v rezultatu, ampak ne sprašujte trenerja, ker ne ve nič zanesljivega.
K zanesljivosti spada točnost, ki je ena najlepših čednosti. Čeravno naj bi bil tudi čas relativen, ga uspešen in marljiv človek skorajda absolutno obvlada, zato ne zamuja in ne odlaša. Sklicevanje na prezaposlenost je patetično, kajti dan ima 86.400 sekund, kar zadošča za delo, jelo, zabavo in spanje, če le znamo zanesljivo rokovati s časom.
Mar se spomnite balkanskega pregovora “uzdaj se u se i u svoje kljuse,” ki ustreza krščanski inačici “pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal”? Če bi ga slehernik upošteval, bi nemara res vse potekalo gladko in brez zapletov, a ljudje smo družbena bitja, kar nas psihofizično krepi. Striktno ravnanje po takšnem egoističnem receptu bi zato negiralo vpetost v celoto in civilizacija bi se razsula, ker med njenimi zidaki ne bi bilo veziva. Usojeni smo si in prisiljeni, da se zanašamo drug na drugega, zategadelj moramo zanesljivost nenehno negovati in izboljševati. Žal so premnogi zanesljivo nezanesljivi, a se vendarle presenetljivo pogosto ohranijo na pomembnih položajih, kdo ve, če ne zaradi pajdaškega rekla, da gliha vkup štriha.
Več lahko preberete na ius-info.si.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
