Ko naprednjaki začno uporabljati prispodobe iz kmečkega življenja, zadiši po demagogiji. Ta čas sta aktualni dve prispodobi:
Kokoši, ki nese zlata jajca, se ne prodaja; ter
Samo neumen kmet bi prodal svojo zemljo.
Obe navedbi sta retorična vložka nasprotnikov privatizacije.
Žal slovenska država nima v lasti nobene kokoši, ki bi nesla zlata jajca. Za gospodarsko družbo bi lahko rekli, da za svoje lastnike »nese zlata jajca«, če je njena donosnost na kapital (ROE) več kot 15 %. Pri družbah, ki so na ta čas aktualnem seznamu za privatizacijo, je ta kazalnik vsaj pol manjši. In če že primerjamo državna podjetja s kokošmi v kokošnjaku, ki ga za nas upravlja vsakokratna oblast, se lahko vsak vpraša, kakšne koristi je imel on kot posameznik v zadnjega četrt stoletja od te državne reje. Če za slehernika koristi ni bilo, je na mestu novo vprašanje: Ali pravljic o kokoših, ki naj bi nesle zlata jajca, ne prodajajo dihurji, ki so deležni zastonjskih jajc iz kokošnjaka oziroma si brezplačno gostijo obetajo v prihodnje?
Primerjava prodaje podjetij v državni lasti s prodajo zemlje je bolj ustrezna. Če oseba po spletu okoliščin dobi v last plodno zemljo, pa ni kmetovalec, je najbolje, da to zemljo proda, kupnino pa vloži v svojo osnovno dejavnost ali v zmanjšanje svoje zadolžitve. Država ni poklicana za to, da bi upravljala z bankami, zavarovalnicami, nam nudila letalske prevoze in telekomunikacijske storitve.
Več lahko preberete v Družini.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
