Državni zbor je v petek 24. 5. 2013 sprejel in razglasil dve pomembni ustavni spremembi. Z enim ustavnim zakonom je bistveno spremenil ureditev zakonodajnega referenduma (90., 97. in 99. člen Ustave), z drugim pa je predpisal t.i. fiskalno pravilo (148. člen Ustave). Čeprav sta obe spremembi v marsičem neodvisni druga od druge, ju delno povezuje problematika zakonodajnega referenduma.
Pred več kot letom dni, točneje 16. 4. 2012, sem na tem mestu objavil kolumno z naslovom »Fiskalno pravilo«, v kateri sem najprej omenil, da je Državni zbor teden poprej sprejel vladni predlog za začetek postopka za spremembo 148. člena Ustave, nato pa sem razpravljal o nekaterih tedanjih vprašanjih v zvezi s predlagano spremembo. Zdaj, ko je fiskalno pravilo (tj. pravilo uravnoteženih javnih financ) sprejeto, se velja predvsem ozreti naprej, kajti nova ustavna določba 148. člena sama po sebi še ne zagotavlja uveljavitve tega pravila. Le-to bo natančneje urejeno šele z zakonom, ki ga mora Državni zbor sprejeti v naslednjih šestih mesecih, pri čemer mora za sprejem tega zakona glasovati kar dvotretjinska večina vseh poslancev.
Nekoliko drugačna je situacija s spremenjenim 90. členom Ustave. Tudi tu bo morala biti spremenjena ureditev zakonodajnega referenduma podrobneje urejena z zakonom (s spremembo Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi – ZRLI), pri čemer pa sprejeti ustavni zakon določa, da spremenjena ustavna ureditev že kar neposredno velja ter da se jo do sprememb zakona uveljavlja ob smiselni uporabi sedanjega ZRLI.
Obe ustavni spremembi sta zelo pomembni. Sprememba 90. člena prinaša omejitev in spremembo dosedanje preohlapne oziroma deloma neprimerne ureditve zakonodajnega referenduma, sprememba 148. člena pa pomeni zavezo, da bomo z ustreznimi fiskalnimi in drugimi ukrepi v državi postopno uravnotežili javne finance. Obe spremembi sta se pripravljali dlje časa, tako da sta lahko strokovni skupini, ki sta bili za pomoč pri njuni pripravi angažirani s strani ustavne komisije Državnega zbora, v miru opravili svoje delo, politika pa je imela dovolj časa za tehten premislek o nujnosti in smiselnosti obeh sprememb. Kljub temu nobena od sprememb v širši politični in strokovni javnosti ni strokovno ali politično nesporna, zato je v zvezi z njima tudi v prihodnje mogoče pričakovati različne kritike in polemike. Ob tem lahko ugotovimo, da je politični, pravni in drugačen pomen in domet obeh ustavnih sprememb za zdaj v precejšnji meri tudi nekoliko nejasen oziroma nepredvidljiv.
Vir: Iusinfo
