M. Belovič, Delo: Začasna sanacija Hude jame

Vlada se je prejšnji teden odločila, da bo zasilno sanirala oba jaška v Barbarinem rovu rudnika Huda jama. V prvi jašek – z daleč največ še nepokopanimi žrtvami povojnih pobojev – bodo napeljali električni vod, izdelan bo varovalni oder nad okostji, jašek pa bo pred porušenjem zavarovan tudi z betoniranjem in armiranjem.

Drugi jašek bo po koncu del med drugim zasut s peskom. Ob tem bo vlada v kratkem objavila razpisni natečaj za postavitev spomenika vsem žrtvam vojn na območju Slovenije.

Huda jama, ki skriva sledi enega največjih komunističnih zločinov, še vedno čaka, da bo država izpolnila svoj dolg, izkopala žrtve zunajsodnih likvidacij in jih tudi dostojno pokopala. Zadnji sklep vlade po oceni zgodovinarja Mitje Ferenca, ki pri preiskovanju prikritih grobišč sodeluje od leta 1990, tega dolga ne bo poplačal.

»To je povsem tehničen poseg, o katerem sploh ne bi bilo treba razpravljati, temveč bi ga morali že pred časom izvesti,« pravi. Ferenc svari pred simbolnimi dejanji oblasti, povezanimi s povojnimi poboji, predvsem pri postavljanju spomenikov, saj si s tem samo poskuša lajšati slabo vest, ker razkrivanje zločinov ne napreduje. »Bojim se takšnih simbolnih dejanj, s katerimi bi oblast rada zaključila zgodbo in si zatiska oči. Noče, ne zna ali ne upa pa je zaključiti tako, kot bi bilo prav: s kontinuiranim delom na vseh grobiščih, z razkritjem in javnim spominom na povojne dogodke in z dostojnim pokopom.«

Alić: Brez sanacije bi se vrnili na točko nič

Mehmedalija Alić, ki je kot rudar vodil dela v Barbarinem rovu, pravi, da gre pri trenutni sanaciji rova le za poseg, ki bo preprečil, da se jaška ne porušita popolnoma, kar bi za izkopavanje žrtev pomenilo vrnitev na točko nič, vprašanje pa je, ali bi se izkopavanja v tem primeru sploh še nadaljevala.

»Poseg z betonom in armiranjem je potreben, saj so nosilci iz lesa že prepereli, da vsaj prihodnjim generacijam omogočimo nadaljevanje dela,« pravi.

Kot pojasnjuje, je prvi jašek skoraj vertikalen, izkopan pod kotom 75 stopinj, pri čemer je razkritih le prvih 13,5 metrov, tudi na preostalih 36 metrih jaška pa je polno človeških ostankov. V drugem, vertikalnem jašku, ki je dolg približno 20 metrov, niso odkrili človeških ostankov, zato ga je treba zasuti in sanirati, je pa ob njem prostor, ki mu pravijo »okostnica« in v katerem v zabojnikih leži približno 800 trupel, ki še vedno čakajo na dostojen pokop.

Tudi nekdanji direktor Muzeja novejše zgodovine Jože Dežman pravi, da je poseg »minimalen korak«, sklep rudarske inšpekcije, ki ga izvaja vlada, pa pomeni zgolj zavarovanje posmrtnih ostankov. »S tem smo si dali le čas, da grobišče, kjer dela stojijo že pet let, uredimo vsaj v prihodnosti.«

Več: Delo