Litovec je ostal pred vrati kolumbijske predsedniške palače

Kdor vsaj malo spremlja priljubljene telenovele, se bo nedvomno začudil ob omembi možnosti, da bi možakar po imenu Antanas Mockus Šivickas skoraj postal predsednik Kolumbije. Za nekonvencionalnega matematika, filozofa, nekdanjega rektorja univerze in župana glavnega mesta Bogote skok v predsedniško palačo glede na njegovo dosedanjo kariero ne bi bil nič nenavadnega. Gotovo pa je že zdaj eden najbolj znanih Litovcev zunaj domovine.

Odločitev za kontinuiteto in varnost

Nazadnje se mu predsedniški račun, kot rečeno, ni izšel. Ko je vstopil v volilno tekmo, je s svojim odkritim načinom komuniciranja in na lovorikah svojih županskih uspehov resda takoj zasijal v javnomnenjskih anketah. A spomini na njegovo tuširanje pred televizijskimi kamerami v času pomanjkanja vode in obljube, da bo obračunal s korupcijo, ki je nažrla administracijo njegovega predhodnika, niso mogli zasenčiti drugih težav Kolumbijcev.

Ti pa svojo glavno tegobo še vedno vidijo v nasilju levičarskih in občasno desničarskih paravojaških enot. In v novejšem času se z njo nihče ni spopadal učinkoviteje od dosedanjega dvakratnega predsednika Alvara Uribeja, enega redkih preostalih ameriških zaveznikov v Latinski Ameriki. Simbol njegovih uspehov je bila spektakularna rešitev dolgoletne talke levičarjev Ingrid Betancourt. Zato mu Kolumbijci niso preveč zamerili, ko je spremenil ustavo in si  omogočil drugo zaporedno predsedniško kandidaturo.  Letos si je zaželel celo tretji mandat, vendar ga je v njegovi nameri ustavilo vrhovno sodišče.

S tem se je pot sprostila za Uribejevega obrambnega ministra Juana Manuela Santosa. In čeprav je najprej kazalo, da mu bo predsedniške načrte prekrižal Mockus, je na koncu zmagala želja po nadaljevanju uspešnega spopadanja s paravojaškimi enotami. Že v prvem krogu je Santos vknjižil neulovljivo prednost, v drugem pa je s skoraj sedemdesetimi odstotki glasov postavil celo rekord v zgodovini demokratičnih volitev v Kolumbiji.

Litovec Mockus bo imel novo priložnost nemara čez štiri leta. Če mu kandidature kajpak ne onemogoči Parkinsonova bolezen, za katero je izvedel prav med kampanjo.

Foto: Wiki