Ena najbolj spornih političnih osebnosti 20. stoletja, boljševistični revolucionar, marksist in Žid Lev Davidovič Trocki – Bronštejn se je rodil 07. 11. 1879 v vasi Janovka, Jelisavetgradski okraj, Hersonska gubernija, danes severna Ukrajina. Študiral je v Odessi, kjer se je seznanil z marksizmom. Zaradi širjenja socialističnih idej so ga prvič zaprli že leta 1898, dve leti kasneje pa je bil izgnan v Sibirijo. Leta 1902 je s ponarejenim potnim listom pod imenom Trocki, tako je bilo ime glavnemu ječarju v Odessi, kjer je bil najprej zaprt, pobegnil iz Sibirije v London. Tam se je povezal z Leninom, v tujini pa je preživel petnajst let.
Ko se je Trocki po strmoglavljenju ruskega cesarja Nikolaja II. leta 1917 iz begunstva vrnil v Rusijo je postal boljševik in spet je začel tesno sodelovati z Leninom. Carja Nikolaja II. so umorili z družino vred leto kasneje. Odgovornost za pokol ni prevzel nihče. Dokumentov o eksekuciji družine Romanov ni, znano je, kakšno moč sta imela takrat Vladimir Iljič Lenin in njegov regionalni vodja Jakov Sverdlov, zato sta objektivno kriva, saj sta dejanje kasneje podprla in storilcev nista kaznovala.
Po oktobrski revoluciji je Trocki postal zunanji minister, med letoma 1918 – 1924 pa je bil minister za obrambo in ustanovil Rdečo armado. Po Leninovi smrti je poskušal postati njegov naslednik in pri tem močno kritiziral Stalina. Zato so ga leta 1927 izključili iz ruske komunistične partije, dve leti kasneje pa izgnali iz države. Z družino je pobegnil v Mehiko, kjer je Trockega sovjetski agent Mercader 20. avgusta 1940 do smrti pobil s cepinom.
Foto: Wikipedia
