Ne vem kako je z vami, a sam sem že sit nenehnih negativnih novic o gospodarski krizi, ki razviti svet pesti že vse predolgo. Izgubljamo dragoceni čas in energijo z odpravljanjem posledic namesto, da bi se osredotočili na lepšo prihodnost. A žal temu breznu še ni videti konca. Analitiki opozarjajo, da bi posledice reševanja te krize z vso silo lahko udarile v 2 ali 3 letih. Da v Sloveniji prepogosto ni prave volje stvari obrniti na bolje, je že očitno, a občutek imam, da je temu tako tudi v tujini.
Banke, ki so krizo v bistvu povzročile, so postale prevelike, ni jih mogoče nadzirati. Pod nadzorom imajo preveč kapitala. Vlečejo niti, ki njim najbolj koristijo, posledice pa bomo nosili navadni smrtniki. Niti vlade držav nimajo prave moči, da bi se temu lahko uprle.
Nekontrolirana rast javnega dolga
V poročilu za javnost je centralna banka vseh centralnih bank, banka BIS, že leta 2010 svarila na »neizogiben bankrot industrijsko razvitih držav«. Opozorili so na nekontrolirano rast javnega dolga. »V prihodnje bodo gospodarstva ustvarila manj kot smo mislili še pred nekaj leti. Rezultat tega bodo nižji javni prihodki in višji odhodki. V kolikor fiskalna politika ne bo postavljena na vzdržne temelje, bi stroški financiranja javnih primanjkljajev lahko narasli nenadoma in zelo močno.« Močna svarila, stara zdaj že 4 leta, a žal so naletela na gluha ušesa. Kar je bilo predvideno, se je zgodilo. BIS banka opozarja ravno na posledice zadolževanja. Težava so namreč obresti. Te so danes rekordno nizke. Ko bodo obresti začele ponovno rasti, bo močno porasel tudi dolg. BIS banka svari tudi o eksponentni rasti obresti na dolgove.
Obresti na izposojen denar že začenjajo kazati zobe. Recimo Grki, Irci, Portugalci opažajo, da način reševanja njihovih držav s strani Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Evropske centralne banke (ECB) ni bil pravilen. Dolgovi se ne umirjajo, brezposelnost je še vedno rekordno visoka (npr. Grčija, Francija), nekatere države so padle v ponovno recesijo (npr. Italija) ali so tik pred tem. Samo slovenski javni dolg bi naj po nekaterih podatkih letos dosegel že vrtoglavih 93,9%. Pa nismo najbolj zadolžena država evro območja!
BIS banka je torej že pred leti opozarjala, da »vlade ne smejo zaspati na lovorikah lahkotnosti dosedanjega financiranja proračunskih primanjkljajev«. Denar, ki si ga danes države po rekordno nizkih obrestih sposojajo, ne pristane v realnem gospodarstvu. Porabljen je za krpanje starih dolgov in lukenj. Temu pričajo rekordno visoke vrednosti delnic razvitega sveta. Države in podjetja ne ustvarjajo gospodarske rasti ali pa je ta zelo skromna, delnice pa so se znašle v novih rekordnih vrednostih. Tudi v Sloveniji so borzni indeksi občutno porasli, gospodarske rasti pa niti ni zaznati. Bojim se, da bodo mnogi ob padcih delnic spet razočarani. Danes je za varčevalce idealno, če varčujejo redno mesečno in s tem koristijo nihanja, ki smo jim priča na trgih.
Obresti nizke tudi na bankah
Da so obresti nizke so opazili tudi varčevalci na bankah. Danes se niti ne splača več, da bi svoja sredstva vezali na daljše obdobje. Obresti na depozite so smešno nizke, pa še vezave ponavadi ne moremo prekiniti brez posledic za svoja sredstva. Da ne govorim o tem, da nas država niti ne vzpodbuja, da bi varčevali. Prej smo kaznovani, če imamo nekaj prihrankov.
BIS banka omenja dva izhoda držav iz objema dolgov: neposredno tiskanje denarja za prestrukturiranje dolgov in zniževanje javnega dolga preko inflacije. Obe rešitvi imata za stranski učinek »visoko inflacijo, ki je glavni uničevalec srednjega razreda«. Predvsem obstoječih prihrankov. Inflacije trenutno ni, vsaj statistične ne. Svetujem, da smo pozorni na rast cen vsakdanjih dobrin, za katere trošimo svoj denar. To je namreč najbolj opazen znak inflacije.
Krize smo siti že nekaj časa. Žal bomo morali z njo živeti tudi še nekaj časa. Prav je, da razmišljamo o morebitnih posledicah, ki bi jih kriza lahko imela na nas, naše premoženje in s tem kvaliteto življenja. Konec koncev moramo preživeti tudi v prihodnosti.
Pripis uredništva: Marko Kocuvan je neodvisni premoženjski svetovalec.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
