Po izjavi premiera Boruta Pahorja, da vse stavi na pokojninsko reformo, smo bili v zadnjih dveh tednih priče množični podpori pokojninske reforme vplivne skupine dvanajstih ekonomistov, Banke Slovenije, GZS, Združenja Manager in vladnega fiskalnega sveta.
Ker se pokojninska reforma v javnosti predstavlja kot najpomembnejši sistemski ukrep, od katerega je odvisna usoda naših javnih financ, se odpira pomembno vprašanje, ali bo pokojninska reforma resnično rešila javnofinančno krizo Slovenije.
/ … /
Primerjava sestave državnih izdatkov v Sloveniji in povprečju evrskega območja prinaša pomembno sporočilo o slovenskih javnih financah: glavna težava javne porabe slovenske države niso izdatki za pokojnine, ampak preveliki državni izdatki za plače v javnem sektorju, vmesno porabo države in državne subvencije.
Slovenija porabi za socialna nadomestila in podpore za 4,4 odstotne točke BDP manj od povprečja evrskega območja. Približno dve tretjini vseh državnih izdatkov za socialna nadomestila in podpore sestavljajo izdatki za pokojnine, preostalo so izdatki za brezposelne in drugi socialni transferji.
Naša država hkrati nameni za plače zaposlenih v javnem sektorju, vmesno porabo države (materialni stroški, stroški storitev, energije in drugo) ter proračunske subvencije (večinoma gre za kmetijske subvencije) skupno kar za 3,2 odstotne točke BDP več od povprečja evrskega območja.
Vlada s pokojninsko reformo tako krči državne izdatke za socialna nadomestila in podpore, ki so že zdaj močno pod povprečjem evrskega območja, medtem ko ne krči državnih izdatkov za plače, vmesno porabo in subvencije, ki so nadpovprečno veliki glede na povprečje evrskega območja.
/ … /
Pokojninska reforma je nujna strukturna reforma, ki jo mora Slovenija izpeljati že zaradi demografskih sprememb. V nasprotju s kritiki pokojninske reforme menim, da je reforma premalo radikalna, saj bi morali ob prvem pokojninskem stebru korenito reformirati tudi sistem dodatnega pokojninskega varčevanja (glej Pokojninska reforma sploh ni reforma, Finance 48/2011).
Na drugi strani analiza sestave državnih izdatkov Slovenije in povprečja evrskega območja opozarja, da glavna težava javne porabe slovenske države še zdaleč niso izdatki za pokojnine, ampak preveliki državni izdatki za maso plač v javnem sektorju, vmesno porabo države in državne subvencije.
Pokojninska reforma zato ne bo rešila krize naših javnih financ, saj ne rešuje glavne kratkoročne težave slovenske države – to je prevelike tekoče državne porabe, ker so v ospredju preveliki izdatki za plače v javnem sektorju.
Več: Finance
