Kogar skrbi prihodnost, naj poskusi kaj spremeniti

»Koga boš pa ti volil?« sem vprašal mladeniča, ki je nedavno dobil volilno pravico. »Volil? Ali so spet kakšne volitve?« mi je odgovoril s protivprašanjem. »Politika me ne zanima,« je še dodal kot alibi za svojo nevednost.

Ignoriranje politike je ugodnost, ki jo omogoča demokracija.

V državah OECD v povprečju politika ne zanima 19 % volivcev. Med mlajšimi od 29 let je takih volivcev v povprečju 26 %. Sloveniji politika ne zanima 23 % vseh in 33 % mlajših od 29 let. V državah EU je volilna udeležba v povprečju 64 %, na zadnjih parlamentarnih volitvah v Sloveniji pa je glasovalo 54 % volivcev.

Nezanimanje za politiko znižuje volilno udeležbo, večje zanimanje za politiko pa ne pomeni nujno višje volilne udeležbe. V nekaterih državah, kjer se za politiko zanima več kot 90 % volivcev, kot sta na primer Švica in Japonska, je volilna udeležba pod povprečjem držav OECD, v Nemčiji pa okoli povprečja. Mnogim, ki so zadovoljni z obstoječim stanjem, se ne ljubi na volitve, čeprav jih politika zanima in se vključujejo v javno življenje. Na izid volitev pogosto vpliva sprememba v ustaljenih vzorcih zanimanja za politiko in prav mlajši volivci najpogosteje spremenijo svoje obnašanje: da bodo volili prvič ali da bodo dali svoj glas za drugo politično opcijo kot doslej. Pri večini se volilna izbira utrdi po prvih dveh udeležbah na volitvah. Motiva za spremembo obnašanja sta dva.

Koga boš pa ti volil?

Mladi se politično aktivirajo, če se identificirajo s političnim voditeljem, ki se mu obeta zmaga. Želijo sodelovati pri zmagoslavju nečesa novega, svežega, zanimivega. Osredinjeni so na kratkoročno doživetje, kot je bilo v primeru mladih volivcev sedanjega kanadskega predsednika vlade Trudeauja ali mladih volivcev Obame leta 2008. Drugi vzvod za spremembo obnašanja, ki je bolj relevanten za Slovenijo, pa je sprememba obnašanja, ker se kritično število mladih zave, da bo nadaljevanje obstoječe politike dolgoročno slabo vplivalo na kakovost njihovega življenja. Tudi če niso prepričani, v kolikšni meri so spremembe na bolje mogoče, s spremembo nimajo česa izgubiti.

Posledice slabega zdravstvenega sistema vse bolj občutijo tudi mladi. Razlika med socialno pomočjo in začetniškim plačami je vse manjša. Novih delovnih mest z dobrimi kariernimi obeti je vse manj, dostopnost stanovanj pa je vse slabša. Obstoječa oblast trdi, da si je uspešno prizadevala rešiti vse navedene probleme. Kdor ji verjame, lahko 3. junija ostane doma ali podpre status quo, kogar pa skrbi prihodnost, naj poskusi kaj spremeniti.

Vir: Družina 21/2018, str. 9