Ni težko ugotoviti, da je sodobna tržna ekonomija sposobna doseči izjemno visoko dodano vrednost na zaposlenega (najbolj razvite države dosegajo preko 100.000 € dodane vrednosti na zaposlenega), medtem ko mi dosegamo nekje do 44.000 €. In samo dodana vrednost je tista, ki se lahko deli za plače delavcem v profitnem sektorju in potrošnjo (davki) države.
V prvem delu pogovora nam je Jože Colarič, predsednik Uprave Krke, tovarne zdravil, d. d., Novo mesto, predstavil razvoj gospodarske družbe, vse od njenih začetkov, pri čemer je še posebej izpostavil zasluge svoji predhodnikov na čelu tega … Beri dalje
Jože Colarič, predsednik Uprave Krke, tovarne zdravil, d. d., Novo mesto, pravi, da ima pri delu rad veliko dinamike, da ga motivirajo različni poslovni izzivi, predvsem pa verjame v povezovanje in sodelovanje! Ni čudno, da je Krka na ta način postala eno izmed najuspešnejših gospodarskih subjektov ne samo v Sloveniji, ampak tudi v Evropi in v svetu.
Večjih in nadvse potrebnih reform državne regulative od te Vlade v predvolilnem ali celo volilnem letu ne moremo pričakovati. Na žalost tudi ne bolj gospodarnega odnosa do javnih financ. Zato je moja skromna želja slovenskemu gospodarstvu, da bi napredovali vsaj pri bolj strokovni selekciji uprav.
Večina postkomunističnih državah Vzhodne Evrope je z radikalnimi reformami prestrukturirala svoje gospodarstvo, le Slovenija je obdržala stare strukture, kar pa je celoten proces tranzicije zelo podražilo. Zaradi tega je dramatično padla konkurenčnost Slovenije v primerjavi z drugimi državami EU.
Že prav pobalinska pa je ideja, da bi hkrati z liberalizacijo cen naftnih derivatov vlada preko DARS-a povišala koncesnine trgovcem, ki imajo avtocestne črpalke. To pomeni še višje dajatve državi, posledično višji strošek goriva, kar se na koncu prelije v višjo končno ceno, ki jo plačajo potrošniki.
V zadnjih dneh smo lahko preko medijev spremljali napeto dramo v zvezi z že usklajeno pogodbo o ustanovitvi območja proste trgovine med Evropsko unijo in Kanado, ki bi morala biti podpisana na sestanku med Evropsko unijo (EU) in Kanado na najvišji ravni 27. oktobra. Kot je sedaj že znano, Belgija ni mogla dati Evropski uniji svojega soglasja k podpisu te pogodbe zaradi svoje notranje ureditve. Je mala Valonija zaščitnik vseh belgijskih in evropskih »ponižanih in razžaljenih«?
Neredko slišim kakšnega od razočaranih Slovencev, da je pri nas vse tako slabo, da na slabše več ne moremo priti, pa naj si bo področje vrednotenja politika ali gospodarstvo. Dogajanje v Grčiji v zadnjih pol leta je opozorilo, da gre stanje v državi vedno lahko še na slabše. Še več, pot v večjo revščino si lahko večina volivcev celo demokratično izbere.
Marsikdo upa, da bo kaos v Grčiji deloval preventivno na druge evropske države, kjer lahko pride na oblast skrajna levica. Sam o tem nisem prepričan, saj ljudje, ki se predajajo iluzijam, radi verjamejo v izjemnost in enkratnost njihovih iluzij. Ivan Maček–Matija je naravnost povedal, da so komunisti, dobro vedeli, da v Sovjetski zvezi vlada večja beda kot doma, a o tem v Sloveniji niso govorili.
Demagogi so uspešni le, če prodajajo tudi kakšno utopijo (saj veste brezrazredna družba, vsakemu po njegovih potrebah in podobne finte). V našem primeru najbolj vžge ideja, da bomo, ker smo tako bogati z vodnimi viri, nekoč s pitno vodo bogateli tako kot danes bogatijo države, ki so bogate z nafto.
Prodaji Mercatorja nenaklonjeni novinarji so se zgražali nad tem, da naj bi bančna skupina Unicredit zaradi svoje izpostavljenosti do Agrokorja podpirala prevzem Mercatorja s strani hrvaškega tekmeca. Ne vem, ali je takšna podpora res obstajala, … Beri dalje
Na razpolago imamo dejanska podatka za določitev škode: 1 milijon EUR/MW in 47 EUR/MWh. Prva številka pomeni evropsko tržno ceno vlaganj za 1 MW električne moči in druga evropsko tržno ceno za 1 MWh električne energije. Z upoštevanjem teh podatkov bi bila lahko vrednost vlaganj največ 700 in ne 1 400 milijonov EUR, cena električne energije na pragu HSE pa 47 in ne 60 EUR/MWh, lastna cena iz TEŠ 6, pa bo po moji oceni celo 87 EUR/MWh. Ta razlika v cenah električne energije bo povzročila vsako leto izgubo v vrednosti 100 milijonov EUR.
˝Robbé, tukaj zadostuje, da si to, kar si…˝ Matteo je moral biti po rodu iz Kampanje, moral je to izžarevati, da so znali ceniti njegov življenjepis, diplomo, pripravljenost na delo. Isti izvor, ki mu je … Beri dalje
Na lestvici, ki jo je včeraj objavila nevladna organizacija Svetilnik, Slovenija med 152 državami zaseda 97. mesto. To je 5 mest slabše kot lansko leto in kar 33 mest slabše kot leta 2009. Največji razlogi … Beri dalje
Že nekaj let je več kot očitno, da slovensko poslovno okolje ni več doraslo duhu časa in preprosto povedano več ne omogoča dolgoročnega preživetja v globalnem okolju. Mnogi mlajši ekonomisti so sicer že leta opozarjali, da drvimo v brezno, a je skoraj dve desetletji trajajoča nenehna gospodarska rast politiki, in, če hočete, tudi državljanom, nudila zavetje pred zoprnimi predlogi mladoekonomistov. Danes jim velik del volivcev, predvsem z desne strani političnega spektra, priznava, da imajo prav. A vedno ni bilo tako.
Avtor: Jože Bartolj. Kako že gre tista partizanska, ki je našim vrlim stožicelevičarjem tako blizu…: »…udari, navali, usekaj, izpali…«? Udari z dvigoma DDV-ja, navali s kriznim davkom, usekaj s progresivno obdavčitvijo plač in izpali davek … Beri dalje
Avtor: Matej Kovač. Dejstvo, da za večji del slovenske politike Agrokor ni dobrodošel snubec Mercatorja, bo kazilo podobo o dobrem medsosedskem sodelovanju s Hrvaško. Ko je v začetku februarja letos Moody’s znižal boniteto Hrvaške, so … Beri dalje
Poročilo o dogodku »i3 – na tretjo potenco« z dr. Anno Jaron. V torek 16. aprila 2013 sta Fakulteta za poslovne vede in založba Družina v okviru ciklusa predavanj »i³ (i na tretjo potenco) – inovativnost … Beri dalje
Vabimo vas na pogovor z dr. Anno Jaron, ki je del ciklusa večerov z naslovom »i3 – inovativnost & interdisciplinarnost & internacionalnost«v soorganizaciji Fakultete za poslovne vede, založbe Družina in tokrat skupaj s Cardinal Stefan … Beri dalje
O Cipru in tamkajšnjih težavah je bilo prelitega že veliko črnila. V zadnjih tednih me je veliko ljudi spraševalo ali se lahko podoben scenarij zgodi še v kateri državi Evropske unije ali najhuje, pri nas. … Beri dalje