V preteklem tednu se je ugledna organizacija Novinarji brez meja razpisala o slovenskem predsedniku vlade Janezu Janši. Ne bom se spuščal v različne vidike njihove “analize”, pač pa se bom ustavil zgolj ob njihovi oznaki, … Beri dalje
Aleš Lokar je bil eden prvih (šlo je za 70. leta) slovenskih »demokratov zahodnega tipa«, hkrati pa eden prvih intelektualcev po vojni, ki je intuitivno dojel nujnost kohezije srednjeevropskega duhovnega prostora. To je morda, tako meni njegov sin Andrej, njegova najdaljnosežnejša zapuščina.
Človekove pravice so merilo za negativno ocenjevanje totalitarizmov 20. stoletja. Dajejo podlago za etično utemeljevanje slovenskih osamosvojitvenih prizadevanj v minulem stoletju. Pravica narodov do samoodločbe je namreč danes splošno sprejeta človekova pravica. Najprej naj ugotovim, … Beri dalje
Sveti Duh človeka uvaja v resnico ter mu daje luč, motiv in moč. Zanimamo se za tisto, od česar pričakujemo korist, kakršno koli že. Zamislimo si, da sedimo v krogu, voditelj skupine pa nam daje … Beri dalje
V Društvu za interpretacijo dediščine Zlata kanglica pozivamo MOL in slovensko Vlado, da se prepreči usodne posege, ki v civilizacijskem smislu prinašajo uničenje edinstvene evropske kulturne dediščine 20. stoletja, slovenskemu narodu pa v resnici jemljejo možnost trajnostnega razvoja in ga uvrščajo med barbarske skupnosti.
Morda pa bo omenjanje Vzhodne Evrope, kar te dni počne Dejan Židan, koristno vsaj za to, da se v Sloveniji bolj zavemo nujnosti jasnejše geopolitične usmeritve, stran tako od Putina (in Kitajske) kot od Balkana. Slovenija pod vodstvom predsednika vlade Janeza Janše je tudi v odlični poziciji, da se ponudi kot most med Madžarsko in Poljsko na eni strani ter zahodno Evropo na drugi; most, ki ga EU nujno potrebuje.
Širjenje novega koronavirusa covid-19 se je ustavilo, v mnogih državah pa so pričeli sproščati omejitve, uvedene v sklopu spopadanja s pandemijo. Nove okoliščine za marsikaterega podjetnika pomenijo srečanje s spremenjenimi potrošniškimi navadami kupcev in s … Beri dalje
Prva slovenska vlada, ki je obsegala tudi Primorsko in bila hkrati suverena in demokratična, nastala po prvih demokratičnih volitvah leta 1990. Zato se sprašujemo, zakaj v Ajdovščini ne bi raje slavili dogodkov, ki združujejo, namesto tistega, ki ločuje.
Vzpon radikalne ideologije na oblast, permanenten boj za obstoj te oblasti pa je vedno povezan s kriminalnimi dejanji (množični uboji, kraje, laži), kar pa je z njihove strani povsem dopustno sredstvo za dosego cilja – idealne družbe brez socialnih razlik.
Janez Mihovec – Zbiljsko jezero Zbiljsko jezero na poletje kliče, da ga obiščemo. Posebej če imamo kakšno plavilo. Čoln se da izposoditi v turističnem središču. Še bolje, pa da imamo kaj svojega: kanu, kajak, sup, … Beri dalje
Ideja o evropskih obveznicah, ki jo podpira tudi Slovenija, je za nas ta hip resda mamljiva, vendar je vodilna članica EU nikoli ne bo podprla. Boljša rešitev je t. i. sterilizacija javnega dolga: centralne banke bi morale začeti kupovati javni dolg od držav članic, ga sterilizirati in na koncu izbrisati. Ta rešitev je mogoča, saj je bila delno že vzpostavljena sredi zadnje finančne krize.
Jasno, da nas moti in skrbi politična polarizacija, ki jo imamo vsak dan pred očmi. Jasno, da nas jezijo nekateri njeni akterji in se zgražamo zaradi medijske enostranskosti. Ampak sprašujem se, ali nam prav ujetost v domačo jezo in konflikte ne daje popačene slike o vzrokih teh konfliktov in rešitvah zanje. Jeza je posledica, ne vzrok.
V komunistični Jugoslaviji se je 25. maja, na tako imenovani dan mladosti, praznoval Titov rojstni dan, čeprav se Tito dejansko ni rodil na ta dan. Pred 75 leti, po koncu vojne, 26. maja 1945, je … Beri dalje
Prišli smo do možnosti, da smo svobodna država, a naučili se v teh letih nismo prav veliko, je povedal Andrej Šter, ki je prepričan, da je bil »blagoslov, ki se je nam zgodil v začetku devetdesetih, izmoljen«. »Drugače ne morem razložiti, kako nam je uspelo smukniti skozi to okno priložnosti. Mnogim narodom to še vedno ni uspelo.«
Deklaracija o bratstvu vseh ljudi za mir, ki sta jo lani na pomembnem medreligijskem katoliško-islamskem dialoškem srečanju v Abu Dabiju podpisala papež Frančišek in veliki sunitski imam Ahmed al Tayyib, predstavlja pomemben dialoški dogodek na področju dveh največjih monoteističnih religij.
Marsikaterega Slovenca, tudi Domen Mezeg je med njimi, so pritegnili fantazijski romani v nadaljevanjih – sage, ki nekako pod pretvezo, da opisujejo neresničen svet, pripovedujejo o stvareh in dogodkih, ki se v vseh časih dogajajo med ljudmi. Tudi Domna Mezga so. Tako zelo, da je napisal prvo slovensko fantazijsko sago z naslovom Ilonika. Saga o cesarju Feliksu.
Slovenski orban je že tu. In se ne more načuditi, da kdo misli drugače kot on, kaj šele, da vlado vodi kdo drug kot levi orban. Nanj pa lahko desna sredina opozori predvsem z dostojanstvom … Beri dalje
Poglavitno vprašanje ni, zakaj ljudje protestirajo, marveč: Zakaj so protesti proti aktualnemu predsedniku vlade – Janezu Janši, vedno glasnejši in vedno številnejši? Saj slednje resnično bode v oči. Če bi se zbrala peščica ljudi, se nihče niti ne bi kaj dosti spraševal ali sekiral. Ampak tisoče ljudi pa težko kdorkoli prezre, tudi če jih ne more razumeti.
Šiškova varda ali kolesarski demonstranti? Kdo je politični dedič onih, ki so v teh dneh pred 75 leti pobili okoli petnajst tisoč Slovencev? Protest znamenitih akademikov je že ob nastopu Janševe vlade napovedal politično destabilizacijo … Beri dalje
Totalitarizmi so zaznamovali 20. stoletje, s slovenskimi osamosvojitvenimi prizadevanji vred. Požig Narodnega doma v Trstu simbolizira, kako smo Slovenci postali ena prvih žrtev tedaj porajajočega se fašizma. Bazoviški junaki pričajo, da smo se med prvimi v Evropi znali temu totalitarnemu zlu upreti.