Kaže, da bi se te dni nekateri od njih, ki so v preteklosti »vetrovali« med ideološkimi nazori, političnimi strankami, režimi in vladami ter pogledi na rešitev slovenskega družbenega, gospodarskega in političnega kaosa, radi ponovno tako ali drugače, neposredno ali s vplivanjem, vrnili na oblast.
Njihov »let« je podoben vranam, ki v (proti)vetru iščejo najugodnejši vzgon za pot do cilja. Tako ocenjujem in vidim »Katedralo svobode«, ki si skuša povsem neupravičeno in naravnost domišljavo prisvojiti »podobo« Plečnikovega Parlamenta iz leta 1947. Kakšen playback, po domače prevara naivnih, kot »nove stranke« in »liste« pred volitvami! Zakaj že to počnejo?
Namesto, da bi se z etabliranimi strankami poskušali sporazumeti za sodelovanje in »pomagali« (?) iskati skupni politični imenovalec, da bi usmerili svoje sposobnosti in znanja v iskanje (in predlaganje) izvedljivih koristnih in potrebnih ukrepov za preseganje trenutnega kaosa in bi jih stranke sprejele za svoje ter da bi skesano presegli svoje in narodove pretekle grehe in zamere, se gredo »nad« (katedralo), kot vsevedi vizionarji.
Nimam besed. V znanosti, tehnologiji, medicini, ekonomiji … je inventivnost in inovativnost temeljno gibalo razvoja za dobrobit vseh ljudi. Se strinjamo, vsaj delno! V konkretni slovenski stvarnosti nove in neizkušene države pa je blefiranje volivcev z »novostmi«, v vseh političnih oblikah, povsem neproduktivno. Spomnimo se političnih polomov kolektivizacije, samoupravljanja, ateizacije … In tudi nič drugače ne bo v bodočnosti z multikulti idejami.
Vem, da moj glas in pomisleki ne štejejo. Imam pa za svojo dolžnost, da kot posameznik, s pravico svobode govora in misli, zapišem, kako brezupno se mi zdi »naprezanje« nekaterih, da bi za Slovenijo »izumili« eliksir modrosti uspešnega vladanja in gospodarstva. Kot vse kaže, nas takšno ravnanje vodi v zaostajanje ali celo nazadovanje in kaos, ki pesti »primitivne«, koruptivne in diktatorske režime. Ki smo jim vedno bolj podobni.
Sprašujem se, zakaj ne sledijo zgodovinsko preizkušenim rešitvami starih »demokracij«, s katerimi bi šli v korak z razvitim svetom uspešnih.
