Sveti Frančišek je bil ustanovitelj frančiškanov iz katerih so se kmalu razvili še minoriti in kapucini. Prihod kapucinov na Slovensko je povezan s katoliško prenovo, ki je po protestantski reformaciji zajela tudi naše kraje. Uveljavili so se predvsem kot odlični pridigarji. Tako je nastal prvi kapucinski samostan v Sloveniji že leta 1591 v Gorici, kasneje pa še v Ljubljani (1606), Celju (1609), Mariboru (1613) itd.
V Novo mesto pa so kapucini prišli leta 1658, ko je pred tem novomeški prošt Mihael Kumar (1650 – 1653), ki je bil preje frančiškan, v imenu plemstva in Novomeščanov vztrajno prosil več kapucinskih kapitljev, naj bi kapucini v Novem mestu postavili svoj samostan. To je razkačilo novomeške frančiškane, ki so se na vse načine prizadevali (moventes omnem lapidem, ne susciperemur), da bi preprečili prihod kapucinov v Novo mesto. V kroniki je zapisano, da so se lotili prošta z »ostrimi in grobimi besedami pa tudi pri Novomeščanih so skušali umazati mnenje o kapucinih«. Ni jim uspelo, kajti 11. junija 1658 so ugledni meščani in plemiči Jurij Jankovič, Wolfgang Adam Mordax, Lovrenc Paradaiser in Simon Gušič zunaj mestnega obzidja na proštijskem zemljišču položili temeljni kamen, ki ga je blagoslovil in poleg njega zasadil križ že nov prošt Andrej Stemberg. Samostan so zaradi številnih ovir in pripetljajev dogradili in blagoslovili šele 04. septembra 1672 leta.
Samostan je bil po velikosti podoben krškemu in kasneje škofjeloškemu. V njem je bilo 12 celic, imeli pa so tudi noviciat. Z reformami Marije Terezije in Jožefa II., ko sta hotela v duhu razsvetljenstva urediti Avstrijo kot moderno absolutistično državo, sta močno posegla tudi na cerkveno področje. Na udaru so bili kontemplativni in spokorni redovi. Tako je Jožef II. s patentom o razpustitvi samostanov v svojih dednih deželah 12. januarja 1782, razpustil kar 738 samostanov. Tudi kapucini v Novem mestu so 16. maja 1786 prejeli odlok o razpustitvi, ker po mnenju dvorne komisije, ni bil potreben za dušno pastirstvo. V novomeškem samostanu je v letih 1688 do 1693 služboval tudi znameniti slovenski baročni pridigar in pisec Janez Svetokriški (1647 – 1714).
Foto: Wikipedia
