Kam je iz naše zgodovine pobegnil četrti okupator?

Leta 1941 je več slovenskih vasi južno od Brežic (Jesenice, Obrežje, Nova vas, Slovenska Vas in Čedem) okupirala Neodvisna država Hrvaška. Vir. GIAM ZRC SAZU

Čeprav je Neodvisna država Hrvaška okupirala le pet krajev, bi bilo zanimivo izvedeti, kako se je med drugo svetovno vojno slovenskemu prebivalstvu godilo tod. So jim okupatorji nasilno brisali slovenske identiteto in trgali slovenske korenine?

Zgodovinarko, gospo dr. Tamaro Griesser Pečar izredno cenim in se ji zahvaljujem za neprecenljivo znanstveno delo pri odkrivanju zamolčanih in pogosto tudi zlaganih zgodovinskih dejstev iz časa druge svetovne vojne in komunistične revolucije.

Ne maram ustvarjati vtisa, da sem pikolovski, ko v nadaljevanju poskušam opozoriti na nerodnost pri objavi njenega članka Neusmiljena trojna okupacija v Družini št. 26–27. Avtoričina ali urednikova napaka ni tako nepomembna, kot je videti na prvi pogled. Leta 1941 okupacija Slovenije (Dravske banovine) ni bila trojna, kot je napak pisalo v naslovu, ampak četverna. Četrti okupator, ki ga avtorica v članku sicer omenja, je bila Hrvaška (NDH). Čeprav je bilo okupirano ozemlje majhno, ostaja neizpodbitno dejstvo, da je bila NDH okupator. V članku je bil priobčen pomanjkljiv zemljevid iz Slovenskega zgodovinskega atlasa, ki njegovim avtorjem nikakor ni v čast. Zato naj ne bo odveč pogledati na priloženem zemljevidu, kako je tekla meja med Nemčijo in NDH.

Štiriletna okupacija koščka Dravske banovine s strani Hrvaške ni osamljen zgodovinski pojav

Slovenske zgodovinske knjige in učbeniki so vsa leta po drugi svetovni vojni veliko pozornosti namenjali zločinskosti NDH in hkrati zamolčevali, da je bila Hrvaška četrti okupator v Sloveniji. Tako je bilo verjetno zaradi »bratstva in edinstva«. Sprenevedanje in brezbrižnost do zgodovinskega dejstva se vlečeta do današnjih dni. Po drugi plati je bilo in ostaja prezrto tudi gostoljubje, ki so ga Hrvatje na čelu z nadškofom Stepincem, ki je kasneje postal kardinal in bil slednjič prištet med blažene, izkazovali do slovenskih beguncev iz nemške okupacijske cone.

Čeprav je Neodvisna država Hrvaška okupirala le pet krajev, bi bilo zanimivo izvedeti, kako se je med drugo svetovno vojno slovenskemu prebivalstvu godilo tod. So jim okupatorji nasilno brisali slovenske identiteto in trgali slovenske korenine? Štiriletna okupacija koščka Dravske banovine s strani Hrvaške ni osamljen zgodovinski pojav. Usodnejše od te okupacije je večkratno uspešno stegovanje prstov Hrvaške po slovenskem ozemlju: Čabarski okraj v 17. stoletju, Žumberk v 18. stoletju, Štrigova z genocidom nad slovenskim življem v letu 1947, Bakarić-Kardeljevo mešetarjenje z Istro po drugi svetovni vojni in delitev občine Piran leta 1954.

Razmišljanje v zvezi s člankom o trojni okupaciji sem poslal uredništvu Družine, kjer ga niso objavili. Opozarjanje na lapsus v naslovu in nečednosti sosede – katoliške Hrvaške, kot kaže, tam ni zaželeno. Škoda.

Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.