Sklad Josipa Jurčiča je v torek, 1. marca 2011 organiziral forum o kakovosti in avtonomiji v novinarstvu. Objavljamo uvodni nagovor predstavnika organizatorja Petra Laha. Več o forumu:
MMC RTV Slovenija: “Ni levih in desnih novinarjev, le dobri in slabi”
.
Spoštovani gospe in gospodje, drage kolegice in kolegi! Dobrodošli in hvala, da ste se odzvali vabilu k udeležbi in sodelovanju pri forumu o kakovosti in avtonomiji v novinarstvu. Proti koncu lanskega leta smo člani UO Sklada Josipa Jurčiča sklenili, da dogajanja v slovenskem medijskem in novinarskem prostoru ne bomo spremljali le s tradicionalno podelitvijo nagrade, ampak želimo tudi bolj aktivno spodbuditi refleksijo o dogajanju na tem področju. Gotovo je svoje k tej odločitvi prispevalo tudi sprejemanje novega zakona o RTV Slovenija, ki je doživel klavrn epilog z decemberskim referendumom.
Sklenili smo torej, da zberemo za isto mizo ljudi, ki živite z novinarstvom in mediji ali poglobljeno razmišljate o njih. Pri prvem srečanju smo izbor omejili na novinarske medije. Upam, da bodo sledila druga omizja, ki se bodo posvetila še drugim vidikom. Predno uporabim druge tri minute svojega časa, želim pojasniti, po kakšni logiki sem vabil udeležence, ki boste spregovorili v prvem delu.
Trdno verjamem, da je največja vrednost tovrstnih srečanj, da se pogovarjamo. Zato upam, da boste imeli vsi tukaj navzoči priložnost, da pridete do besede in poveste svoje izkušnje, komentarje in predloge. Napovedanim udeležencem sem vztrajno ponavljal, naj bodo kratki, za kar se jim že vnaprej zahvaljujem.
Želel sem k pogovoru pritegniti ljudi z čim bolj raznolikimi izkušnjami. Zato smo tukaj novinarji, uredniki in založniki; bralci, angažirani državljani in akademiki; zaposleni v javnih in zasebnih medijih, nacionalnih in regionalnih, domačih in takih s tujimi lastniki. Naš skupni imenovalec je prizadevanje za kakovostno, avtonomno, človeku prijazno in demokratično novinarstvo.
Še beseda o tistih, ki jih ni tu. Dr. Suzana Žilič Fišer se je opravičila zaradi nujnih delovnih obveznosti. Tamara Vonta in Marko Crnkovič sta zbolela. Že pred časom pa sta se zaradi delovnih obveznosti opravičili dve kolegici s Fakultete za družbene vede. Naša zasedba ni popolna in tudi ne bi mogla biti. Za to preprosto ni prostora in časa. Nikakor pa nisem imel namena, da bi kogarkoli zapostavljal ali izločil.
Svoje vsebinske opombe želim ilustrirati s kratkim dialogom med Žarkom Petanom in človekom, ki mu je v manj svobodnih časih povzročil krivico. “Veš, bili so pač taki časi,” je dejal ta človek. “Ne časi, ljudje so bili taki,” je odvrnil Petan.
Ko govorimo o kakovosti, govorimo o ljudeh. Seveda smo vsi vpeti v take in drugačne strukture, ki nas omejujejo. Vendar je z idejo in kakovostjo tako kot z vsem živim: vedno najde pot do sonca in požene korenine, celo v betonu.
V nedavnem nagovoru ob sprejemu za katoliške novinarje sem naštel devet značilnosti kakovostnega novinarstva, kakor sta jih pred desetimi leti zapisala ameriška novinarja Bill Kovach in Tom Rosenstiel:
1. Novinarstvo je najprej in predvsem zavezano resnici.
2. Novinarji so najprej in predvsem lojalni do državljanov.
3. Bistvo novinarstva je v preverjanju informacij, v verifikaciji.
4. Novinarji so neodvisni od tistih, o katerih poročajo.
5. Novinarstvo pomeni neodvisen nadzor nad tistimi, ki imajo moč.
6. Novinarstvo ustvarja prostor za javno kritiko in iskanje kompromisov.
7. Tisto, kar je pomembno, novinar predstavi na zanimiv in relevanten način.
8. Novinar novice podaja na razumljiv in celosten način.
9. Novinarji morajo biti svobodni, da delajo v skladu s svojo vestjo.
Kdo je zadolžen za to, da bo novinarjevo delo v skladu z omenjenimi zahtevami? Zagotovo ne represivni državni aparat. Ključen je seveda novinar kot moralna oseba, ki lahko izbira med alternativami. Med ostalimi deležniki – bralci in gledalci, državljani, politiki, gospodarstveniki, novinarskimi kolegi – želim izpostaviti zadnje: urednike in stanovske kolege. V preteklem letu sem preletel podatke iz dveh empiričnih raziskav: iz ankete 400 novinarjev in intervjujev z nekaterimi člani Novinarskega častnega razsodišča. Oboje mi daje misliti, da v slovenskem novinarstvu nimamo starost, to je preskušenih in spoštovanih osebnosti, ki imajo veljavo ne le zato, ker so vešči s peresom, ampak predvsem zato, ker poosebljajo etično in profesionalno kakovost. Naj končam z drugo izjavo, tokrat iz ust nemškega ustavnega sodnika in poznejšega predsednika države Romana Herzoga: Hitler ni prišel na oblast zato, ker bi bila weimarska demokracija slaba. Na oblast je prišel zato, ker weimarska demokracija ni imela dovolj demokratov. Tudi z novinarstvom ni nič drugače: niso odločilni kodeksi, ampak ljudje, ki jih izvajajo.
