K. Zajc, siol.net: Zakaj sploh študirate?

Vsako leto konec septembra komaj čakam, da se začnejo predavanja in da srečam novo generacijo pravnikov ter vidim, kako so njihovi starejši kolegi napredovali.

Hkrati sem vsak začetek septembra polna upanja in pričakovanj, kako bodo študentje prihodnje šolsko leto vnaprej prebrali snov za posamezna predavanja, na predavanjih sodelovali in napisali briljantne seminarske naloge oziroma bodo izpiti dobro opravljeni in jih bodo opravljali samo enkrat, ne največ šestkrat, kolikor jim je dovoljeno.

Naj študente motiviram s korenčkom ali s palico?

Vsak mesec študijskega leta pa mi počasi znižuje upanje in pričakovanja. Študentje, razen redkih izjem, snovi ne berejo vnaprej in niso pripravljeni na predavanjih sodelovati z vprašanji ter debatiranjem. Snov jih ne zanima in komaj čakajo, da se predavanja končajo. Tako se vse leto sprašujem, kako naj študente motiviram? Naj jih motiviram s korenčkom ali palico, naj uporabim oboje? Oboje sem poskusila, vendar prevelikega učinka ni bilo.

Če jih poskusim motivirati, se večina samo cinično nasmiha oziroma se izogiba mojemu pogledu, kar po vsej verjetnosti pomeni, da moje besede ne dosežejo njihovih ušes. Če uporabim palico in sem stroga, se pozna pri kakovosti in obveznosti opravijo z minimalnim naporom oziroma s takšnim, da dosežejo želeno oceno.

Kaj počnejo študentje s profesorji v ZDA

Ne vem, ali je bila moja generacija med študijem drugačna, kot so zdajšnje. Naš izgovor je najverjetneje bil, da smo rasli oziroma študirali še v obdobju komunizma. Vprašanja in debate na splošno niso bile zaželeni, tako tudi ne na fakultetah. Sem pa pravi “majhni” kulturni šok doživela, ko sem odšla na študij v ZDA.

V ZDA se od študentov pričakuje, da na predavanja prihajajo pripravljeni, in profesor snovi, ki je bila določena za branje, sploh ne spredava, ampak začne kar z vprašanji, ves proces predavanja se največkrat odvija prek spraševanj in debate. Še bolj so me šokirale debate, ki so včasih zavzele kar vse predavanje.

In to se zahteva oziroma dogaja že na prvem predavanju na začetku šolskega leta, kot je lepo prikazano v filmu Paper Chase. Študentje tako na predavanja prihajajo pripravljeni in polni vprašanj. Jim profesorji dajejo minuse in jim tako znižujejo ocene, če niso pripravljeni? Ne. Jih kaznujejo kako drugače? Ne, vsaj po mojih izkušnjah ne.

Je pa stvar ponosa in ugleda in seveda radovednosti ter druge motivacije, da na predavanjih snov obvladaš in še več. Največkrat študentje poleg obvezne snovi preberejo še kaj v zvezi s snovjo iz drugih virov in tako polemizirajo s profesorji. Na sploh se jim zdi najbolj imenitno, da profesorja vprašajo nekaj, na kar ne zna odgovoriti, kar pa profesorjev ne pretrese ne vem kako, a je res, da na prihodnje predavanje pridejo z odgovori na vprašanja, na katera prej niso znali odgovoriti.

Tudi drugače so študentje maksimalno zahtevni do profesorjev, na primer na govorilnih urah ali pa če jih ustavijo na hodnikih ali v jedilnici in hočejo odgovore na svoja vprašanja. Nejevoljni so, če jim predavanja odpadejo, pišejo pisma dekanom, če po njihovem mnenju niso dovolj kakovostna, in podobno.

Več lahko preberete na siol.net.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.