Ko sem pred dvema letoma spet za nekaj časa odšla živet v ZDA, sem bila presenečena, ko sem opazila, koliko starejših ljudi dela in pri tem uživa, vsaj tako so se obnašali. Ko sem pomislila na svoja študijska leta v ZDA, pa sem ugotovila, da se je enako dogajalo že prej, vendar tega nisem opazila.
Potem sem začela primerjati stanje v Sloveniji. Sem kje opazila, da starejši ljudje delajo? Na tržnici mogoče, drugje pa ne. Zakaj je vendar takšna razlika med ZDA in Slovenijo?
So slovenski upokojenci zadovoljni s svojimi pokojninami?
Ena razlika je verjetno v tem, da ima v Sloveniji več ljudi zagotovljeno pokojnino kot v ZDA, saj je plačevanje socialnih prispevkov v Sloveniji obvezno, v ZDA pa ne.
Pa vendar, si starejši ljudje v Sloveniji, vsaj tisti, ki so sposobni delati še naprej, ne želijo delati oziroma, bolje povedano, si ne želijo višjega zaslužka, ali so s svojimi pokojninami zadovoljni? Če sodim po družinskih članih, ki so že v pokoju, potem je odgovor na dlani. Želijo še naprej delati.
Kako so slovenski pravniki določili, kaj je pokojnina
Tu pa se zatakne. Čeprav je Slovenija del EU, kjer, kot je ugotovila tudi vlada v svojem dokumentu z dne 13. 11. 2015, večina držav članic EU upokojencem omogoča sočasno prejemanje polne javne pokojnine, ki temelji na dokladnem in solidarnostnem sistemu ter dohodkov iz dela oziroma dejavnosti, v Sloveniji ni tako.
V Sloveniji je pravica do starostne (javne) pokojnine še vedno obravnavana kot pravica do nadomestila izpada dohodka in ni zavarovana kot pravica, ki bi upokojencu omogočala, da bi po pridobitvi te pravice užival pokojnino v celoti, ne glede na to, ali bi potem še opravljal kakšno delo oziroma dejavnost.
Z drugimi besedami, v Sloveniji je eden izmed pogojev za pravico do pokojnine prenehanje obveznega zavarovanja.
Po besedah zgoraj navedenega vladnega dokumenta je v Republiki Sloveniji vgrajeno načelo nezdružljivosti opravljanja kakršnegakoli dela ali dejavnosti in hkratnega uživanja pravice do pokojnine, razen tistih, ki jih zakon izrecno dovoljuje. V pravnem jeziku navedeno pomeni, da je pravna narava pravice do pokojnine pravica do izpadlega dohodka in ni zavarovana z lastniško pravico, ki je upokojenec ne izgubi, ko se ponovno delovno “aktivira”. Malo poenostavljeno rečeno, Slovenija je izbrala neko “tretjo” pot, torej ne gre na poti pravice do pokojnine kot zgolj socialne pravice in ne kot “lastniške pravice”. Kakor je napisal Grega Strban, je načelo ekvivalence omehčano z načelom solidarnosti, kar pomeni, da je treba najti ravnotežje med lastninskim varstvom pravice do pokojnine in njeno družbeno-socialno vlogo.
Kaj in kako lahko pri nas upokojenci sploh delajo? Na splošno rečeno so lahko zaposleni od dveh do osmih ur in opravljajo tudi dejavnost. V teh primerih se jim potem pokojnina tudi zmanjšuje:
- če recimo delajo do dve uri dnevno, se jim pokojnina zniža na 75 odstotkov,
- če delajo recimo tri ure dnevno, se jim pokojnina izplačuje v višini 62,5 odstotka in tako naprej.
Navedeno velja za delovno razmerje oziroma opravljanje dejavnosti. Upokojenci pa lahko opravljajo delo brez zmanjšanja pokojnine po civilnih ali avtorskih pogodbah, vendar samo pod pogojem, če niso podani elementi delovnega razmerja (kar lahko presoja tudi inšpektorat Republike Slovenije) ter da gre za dela, ki sicer niso določena kot dela, ki se opravljajo v določeni organizaciji in niso tam tudi sistemizirana. Ravno tako so lahko ta dela samo začasna in ne smejo trajati dlje časa.
Več lahko preberete na siol.net.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
